Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (4.276-4.300)
- lôcnast -a -o prid. (ó) ki ima locen: locnasta košara, žaga // ki ima obliko locna: locnasta vzmet ♪
- ločína -e ž (í) knjiž. verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve; sekta: protestantske ločine; pripadniki, ustanovitelj ločine / verska ločina ♪
- ločínar -ja m (ȋ) knjiž., redko pripadnik sekte ♪
- lódnast -a -o prid. (ọ́) ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka; lodnasta pelerina ♪
- lójnat -a -o prid. (ọ̑) 1. poln loja: to meso je preveč lojnato 2. podoben loju: lojnato svetlikanje ♦ agr. lojnati krompir krompir, ki se ne razkuha ♪
- lokávščina -e ž (ȃ) zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost ♪
- lomnína -e ž (ȋ) metal. zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa: kup lomnine / bakrova lomnina ♪
- lónati -am dov. (ọ̑) star. dati plačilo, plačati: pomagal ti bom zastonj, saj vem, da me ne moreš lonati ♪
- lončenína -e ž (í) izdelki iz (žgane) gline: prodajati lončenino; poslikana lončenina ♪
- lončevína -e ž (í) 1. izdelki iz (žgane) gline: prodajati na trgu lončevino; z ornamenti okrašena lončevina 2. obrt. glina slabše vrste: izdelovati posodo iz lončevine; skleda iz lončevine ♪
- longitudinálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vzdolžen, podolžen, dolžinski: longitudinalna stavba / longitudinalni prerez; longitudinalno krčenje lesa po dolžini ● publ. longitudinalna študija študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi ◊ anat. longitudinalno mišičje; fiz. longitudinalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje longitudinálno prisl.: valovati longitudinalno ♪
- lópovščina in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane ♪
- lososovína -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine ♪
- lovína -e ž (í) 1. lov. (lovski, ribiški) plen: ribiči so lovino prodali na trgu; lovci so ostali brez lovine; psi so polegli ob lovini 2. redko lovne živali: tam ni nobene lovine; pren. mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina ♪
- lovnína -e ž (ȋ) lov. pristojbina za dovolitev lova: plačati lovnino ♪
- lôvščina -e ž (ó) star. lovnina: plačati lovščino ♪
- ložína -e ž (í) nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino ♪
- lucêrna -e ž (ȇ) krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti: kositi, sejati lucerno ♪
- lučevína -e ž (í) nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov ♪
- luminál -a m (ȃ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala ♪
- lúna -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr.
ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
- lunácija -e ž (á) astr. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec ♪
- lúnapárk -a m (ū-ȃ) pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami: luči in hrup lunaparka ♪
- lunáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo ♦ astr. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni ♪
- lúnast -a -o prid. (ú) ekspr. po obliki podoben luni: imeti lunast obraz ♪
4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376