Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (42.704-42.728)



  1.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik
  2.      prefékta  -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela
  3.      preféktovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba
  4.      prefektúra  -e ž () 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez
  5.      prefektúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na prefekturo: prefekturna palača
  6.      preferenciálen  -lna -o prid. () ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine
  7.      preferénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi ♦ jur. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste
  8.      prefíks  -a m () lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi
  9.      prefín  -a -o prid. () 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice
  10.      prefíniti  -im dov.) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje
  11.      prefínjen  -a -o prid. () knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska
  12.      prefínjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost
  13.      preformírati  -am dov. () knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo
  14.      preformulírati  -am dov. () na novo formulirati: preformulirati besedilo / preformulirati politična načela
  15.      preforsírati  -am dov. () pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas
  16.      prefotografírati  -am dov. () 1. narediti fotografijo slike, fotografije: prefotografirati freske 2. nav. ekspr. večkrat, z več strani fotografirati: kraj dogodka so si dobro ogledali in ga prefotografirali
  17.      prefrígan  -a -o prid. () pog., ekspr. prebrisan, zvit: prefrigan je kot malokdo; prefrigano dekle se ni dalo ujeti / prefrigan nasmešek poreden
  18.      prefríganka  -e ž () pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla
  19.      preganjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preganjanje: preganjalne misli ♦ psiht. preganjalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti
  20.      preganjálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na preganjalce ali preganjanje: preganjalski bes / bil je hudoben, preganjalski; sam.: v njem je nekaj preganjalskega
  21.      pregánjanec  -nca m () nav. ekspr. kdor je preganjan: braniti preganjance pred nasilneži; politični preganjanci; pogledal ga je z nemirnimi očmi preganjanca / preganjanci in preganjalci so se upehali
  22.      pregánjati  -am nedov. () 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival
  23.      preganjávica  -e ž () 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice
  24.      pregaráti  -ám dov.) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke
  25.      pregàz  -áza m ( á) knjiž. 1. plitvina, brod: poiskali so pregaz in prebredli reko 2. prehod: pregaz med hišami

   42.579 42.604 42.629 42.654 42.679 42.704 42.729 42.754 42.779 42.804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA