Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (42.579-42.603)



  1.      prèdpretékel  -têkla -o [ǝ] prid. (-ẹ́ -é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezonalingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje
  2.      prèdprevráten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba
  3.      prèdpripráva  -e ž (-) predhodna priprava: predpriprava živil za kuhanje / končati, opraviti predpriprave za izdajo knjige; predpriprava za volitve; predpriprava za zidanje hiše
  4.      prèdprodája  -e ž (-) predhodna prodaja vstopnic, vozovnic: predprodaja letalskih vozovnic; vstopnice so v predprodaji
  5.      prèdprôstor  -óra m (è-ó -ọ́) prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške
  6.      predpŕsnik  -a m () nekdaj modni dodatek k boljši moški ali ženski obleki za na prsi: bil je v temni obleki z belim predprsnikom; čipkasti predprsnik
  7.      prèdpubertéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na predpuberteto: predpubertetna kriza / predpubertetna doba
  8.      predpústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas
  9.      prèdračún  -a m (-) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu
  10.      prèdračúnski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški
  11.      predrág  -a -o tudiprid. ( á; drugi pomen ) 1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago 2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto predrágo in predragó prisl.: predrago kupiti; predrago plačati predrági -a -o sam.: spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago
  12.      predragocén  -a -o prid. (ẹ̄ ẹ́) 1. preveč dragocen: ta nakit je predragocen, da bi ga puščal na mizi; kupiti predragoceno darilo / predragoceno prijateljstvo, da bi ga lahko zapravil 2. ekspr. zelo dragocen: razstaviti predragocene umetnine; hišo je opremil s predragocenim pohištvom / izgubljati predragoceni čas / tvoja pomoč je bila predragocena
  13.      predramíti  in predrámiti -im dov. ( á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest
  14.      prèdrazréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki je bil, obstajal pred nastankom družbenih razredov: predrazredni družbeni red / predrazredna in razredna družba
  15.      predražíti  -ím dov., predrážil ( í) na dražbi ponuditi večjo vsoto od prej ponudene: predražiti ponudbo / drugi kupci so me predražili so ponudili večjo vsoto od moje
  16.      predrdráti  -ám dov.) ekspr. 1. drdraje prevoziti: predrdral je skoraj celo deželo / meglo je predrdral prvi tramvaj 2. z drdranjem preglasiti: pogovor je predrdral voz, ki se je ustavil na dvorišču
  17.      predrépen  tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ) zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe
  18.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ , é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velikapetr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to
  19.      prèdrevolucíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija
  20.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgalažarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil
  21.      prèdrímski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba
  22.      prédrje  -a s (ẹ̄) nar. preddverje: zapeljal je voz na dvorišče pred predrje; hiša s predrjem
  23.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudiprid. ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice
  24.      predročíti  -ím dov., predróčil ( í) šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti
  25.      prèdrodóven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki je bil, obstajal pred nastankom rodov: predrodovne razmere / predrodovne skupnosti ljudi

   42.454 42.479 42.504 42.529 42.554 42.579 42.604 42.629 42.654 42.679  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA