Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (41.954-41.978)


  1.      prábábica  -e ž (ȃ-á) stara mati očeta ali matere: to je podedovala od svoje prababice ∙ ekspr. take obleke so nosile naše prababice ženske v davnih časih; v njihovi družbi se počuti kot prababica zelo staro ♪
  2.      prábíten  -tna -o prid. (ȃ-ȋ) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni ♪
  3.      prábítnost  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dotipati se do prabitnosti vsega / narod je varoval svojo prabitnost // prvinskost, neponarejenost: razodetje gor v njihovi prabitnosti ♪
  4.      prácélica  -e ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. prvotna, osnovna enota česa: skupina predstavlja pracelico celotnega gibanja / posamezne anekdote so pracelice njegovega romana ♪
  5.      práčar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici ♪
  6.      práčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȃ-ó ȃ-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje ♪
  7.      práčlovéški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) 1. nanašajoč se na pračloveka: pračloveška bivališča 2. ekspr. najbolj značilen, tipičen za človeka: pračloveške lastnosti, potrebe ♪
  8.      prádáven  -vna -o prid. (ȃ-á) nav. ekspr. 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): življenje v pradavnih časih; govoriti o pradavnih stvareh 2. ki že zelo dolgo obstaja: pradavni običaji / pradavni sen se je uresničil ♪
  9.      prádéd  tudi prádèd -déda m, im. mn. prádédje in prádédi (ȃ-ẹ̑; ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) 1. stari oče očeta ali matere: ta del hiše je prezidal že njegov praded 2. nav. mn., ekspr. davni prednik: naši pradedje so se priselili sem z vzhoda ♪
  10.      prádédovski  -a -o prid. (ȃ-ẹ̄) nanašajoč se na pradede: opazoval je otroke s pradedovsko dobrohotnostjo / pradedovske šege ♪
  11.      prádôba  -e ž (ȃ-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine ♪
  12.      prádrúžba  -e ž (ȃ-ȗ) soc. praskupnost: značilnosti pradružbe ♪
  13.      práfáktor  -ja m (ȃ-á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje ♪
  14.      práfára  -e ž, rod. mn. tudi práfará (ȃ-á) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: nastanek far na ozemlju prafare ♪
  15.      pràg  prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagal ● prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ alp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  16.      prágermánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Pragermane: pragermanski običaji ♦ lingv. pragermanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili germanski jeziki ♪
  17.      pragmátičen  -čna -o prid. (á) ki se podreja praktični uporabnosti, koristi: pragmatična merila; brez teorije je vsaka reforma samo pragmatična pragmátično prisl.: pragmatično reševati probleme ♦ filoz. pragmatična filozofija pragmatizem; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci ♪
  18.      pragmátik  -a m (á) 1. predstavnik pragmatizma: znanstveno delo pragmatikov 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: bil je znan pragmatik in koristolovec ♪
  19.      pragmátika  -e ž (á) jur., nekdaj predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev v nekaterih zavodih: sprejeti novo pragmatiko ♪
  20.      pragmatíst  -a m (ȋ) 1. predstavnik pragmatizma: nauki pragmatistov 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: v tej stvari ne smemo biti pragmatisti ♪
  21.      pragmatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pragmatizem: pragmatistična teorija resnice / pragmatistična filozofija / pragmatistično pojmovanje umetnosti pragmatično pragmatístično prisl.: pragmatistično usmerjena sociologija ♪
  22.      pragóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prag: pragovna deska / pragovna impregnacija ♪
  23.      prágòzd  -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdóvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȃ-ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu; bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov ♪
  24.      prágózden  in prágôzden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑; ȃ-ó) nanašajoč se na pragozd: pragozdne rastline, živali / pragozdni rezervat ♪
  25.      práh  -ú in -a m (ȃ) 1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah // kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna 2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu ● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim ◊ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo ♪

   41.829 41.854 41.879 41.904 41.929 41.954 41.979 42.004 42.029 42.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA