Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (41.879-41.903)


  1.      pozvončkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. narahlo pozvoniti: od časa do časa je pozvončkljal ♪
  2.      pozvoníti  -ím dov., pozvónil (ȋ í) 1. krajši čas zvoniti: stekel je po stopnicah in pozvonil; ko je bil v zvoniku, je še malo pozvonil / dvakrat pozvoniti; na dolgo pozvoniti 2. z zvonjenjem sporočiti, naznaniti: pozvonil je pomočnici; pozvoniti k zajtrku; če boš kaj želel, pa pozvoni; brezoseb. pozvonilo je za konec odmora 3. dati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: pozvonil je telefon ♪
  3.      požalováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas žalovati: kdaj pa kdaj je požaloval za bratom, ki je padel // star. potožiti, potarnati: tako življenje me torej čaka tu, je požaloval novi učitelj ♪
  4.      požár  -a m (ȃ) 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara ∙ ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno 2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti ♪
  5.      požáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvo ♦ gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor ♪
  6.      požarévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti ♪
  7.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču ♪
  8.      požárni  -ega m (ȃ) voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni: požarni je na hodniku ♪
  9.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo ♪
  10.      požebráti  -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro in enolično pomoliti: malo je požebrala in vstala / požebrati očenaš 2. nar. koroško pomoliti: po kosilu so požebrali in odšli na delo ♪
  11.      poželênje  -a s (é) velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželenje mineva, se prebuja, raste; imeti, obvladati, utešiti poželenje; spolno, ekspr. meseno poželenje; strastno poželenje; poželenje in naslada / od poželenja so se jim iskrile oči ∙ ekspr. vredna je poželenja je privlačna, zapeljiva ♪
  12.      požêljen  -jna -o prid. (é) knjiž. zaželen, primeren: taka oblast je bila zanje zelo poželjna / njen rod je odbijal poželjne snubce požêljno prisl. poželjivo: poželjno je gledal te dobrote ♪
  13.      poželjívec  -vca m (ȋ) knjiž., ekspr. poželjiv človek: bil je znan poželjivec ♪
  14.      poželjívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov ♪
  15.      požerúh  -a m (ū) 1. slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik požeruh; trebušast požeruh / ta žival je velik požeruh / kot psovka požeruh požrešni 2. slabš. lakomen, pohlepen človek: ta požeruh bi hotel imeti vso dediščino 3. nar. požiralnik, ponor: Zemlja je začela kipeti v vedno večjem krogu in na obronkih so slinili novorojeni požeruhi (Prežihov) ♪
  16.      požerúhinja  -e ž (ū) slabš. požrešna ženska: velika požeruhinja je, nikoli ji ni dovolj ♪
  17.      požerúšček  -čka m (ȗ) ekspr. požrešen človek, navadno otrok: nikoli mu ni dovolj, velik požerušček je ♪
  18.      požerúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na požeruhe: požeruške navade / požeruška pojedina ♪
  19.      požerúštvo  -a s (ȗ) slabš. lastnost požrešnega človeka: navzeti se požeruštva; požeruštvo in pijanstvo ● slabš. sámo požeruštvo ga je zelo rad veliko jé; samo na jed misli ♪
  20.      požéti  -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) 1. končati žetev: letos so že poželi // s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz; požeti hvalo, občudovanje; delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel ● ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobili požét -a -o: pšenica je že požeta ♪
  21.      požganíca  -e ž (í) nar. koroško zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: požganico so prekopali ♪
  22.      požganíšče  -a s (í) nar. koroško kraj požara, ognja; pogorišče: bali so se, da se bo še šola vnela, ker je stala blizu požganišča ♪
  23.      požgánje  -a s (ā) nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: na požganju so posejali pšenico ♪
  24.      požgáti  -žgèm dov., požgál (á ȅ) z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je požgalo travo ● ekspr. to žganje pa požge po grlu je zelo močno požgán -a -o: od suše požgana trava; požgane vasi ♪
  25.      požíg  -a m (ȋ) glagolnik od požgati: zalotili so ga pri požigu; ropi in požigi / požig trave, vejevja ♦ jur. naklepni požig ♪

   41.754 41.779 41.804 41.829 41.854 41.879 41.904 41.929 41.954 41.979  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA