Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (4.176-4.200)


  1.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  2.      lájnanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje ♪
  3.      lájnar  -ja m (ȃ) 1. kdor igra na lajno: lajnar lajna; lajnarji in poulični pevci 2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji ♪
  4.      lájnarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem ♪
  5.      lájnast  -a -o prid. (ȃ) slabš. ponavljajoč se, enoličen, monoton: lajnast napev ♪
  6.      lájnati  -am nedov. (ȃ) 1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati ∙ slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra 2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu 3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico ♪
  7.      lajnáti  -ám nedov. (á ȃ) nar., ekspr. potepati se, hoditi: Kod pa lajnaš ponoči? (F. Bevk) ♪
  8.      lájtnant  -a m (á) v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov ♪
  9.      lamináren  -rna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok ♪
  10.      laminárija  -e ž (á) nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae ♪
  11.      laminát  -a m (ȃ) teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati; izdelava laminatov ♪
  12.      lampárna  -e ž (ȃ) žarg., mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk ♪
  13.      lánarstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu: upad lanarstva ♪
  14.      lantána  -e ž (ȃ) vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane ♪
  15.      lanténa  -e ž (ẹ̑) grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; jambornik, odrnik: zidarji so postavljali lantene ♪
  16.      lantérna  tudi lantêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) redko latérna: na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star. lanterne na ulici svetilke ♪
  17.      lápornat  -a -o prid. (á) 1. ki je iz laporja: lapornate plošče 2. bogat z laporjem: lapornata zemlja / lapornate njive ♪
  18.      lasagna  gl. lazanja ♪
  19.      lásnat  -a -o prid. (ȃ) 1. tanek kot las: premočno gnojilo je uničilo lasnate korenine drevja 2. tekst. ki ima ščetkasto površino: lasnate preproge, tkanine ♪
  20.      lastína  -e ž (í) zastar. lastnina, last: ni se dotaknil tuje lastine / grad je bil lastina mogočnega graščaka ♪
  21.      lastnína  -e ž (ȋ) 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo ♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina ∙ knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove ♪
  22.      lasuljárna  -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje lasulj ♪
  23.      láščina  -e ž (ȃ) star. italijanski jezik, italijanščina: naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino ♪
  24.      latérna  tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu ♪
  25.      latêrna  -e ž (ȇ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe ♪

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA