Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (40.829-40.853)



  1.      porópati  -am dov. (ọ̑) nav. ekspr. 1. nasilno odvzeti materialne dobrine; izropati: vso trgovino so poropali / okupator jim je poropal živino 2. krajši čas ropati: tudi on je kdaj poropal
  2.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo
  3.      porosíti  -ím dov., porósil ( í) 1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo 2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo // nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi porošènna -o: z znojem porošena zemlja
  4.      poróštven  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroštvo: poroštvena obveznost / poroštvena pogodba
  5.      poróštvo  -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir
  6.      poroštvováti  -újem nedov.) zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav ∙ zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok
  7.      poróta  -e ž (ọ̑) v nekaterih državah skupina državljanov, ki pri porotnem sodišču odloča, ali je obtoženec kriv ali ne: porota je bila nepristranska; mnenje porote
  8.      poróten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroto: porotna obravnava / porotna dvorana / porotno sodišče sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih
  9.      porótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porotnike ali poroto: porotniška dolžnost / porotniška razsodba
  10.      pórov  in pôrov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
  11.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
  12.      poróznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost poroznega: poroznost kamnin / poroznost tal luknjičavost / velika poroznost tekstilnih vlaken
  13.      poroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža ♦ anat. poroženela povrhnjica
  14.      porožljávati  -am nedov. () v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica
  15.      pórt  -a m (ọ̑) nar. primorsko pristanišče: barka se je bližala portu
  16.      pórta 1 -e ž (ọ̄) obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
  17.      pórta 2 -e ž (ọ̑) rel. prostor ob glavnem vhodu v samostan: čakati na porti / samostanska porta ◊ zgod. Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor
  18.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj
  19.      portálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na portal: portalni stebri ◊ anat. portalni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; teh. portalni žerjav žerjav z nosilno konstrukcijo, podobno okviru vrat, ki se premika po dveh tirih
  20.      portatív  -a m () muz., nekdaj majhne prenosne orgle z ustničnimi piščalmi: igrati na portativ
  21.      portepé  -ja m (ẹ̑) nekdaj z resami okrašen jermen, trak za na ročaj sablje, navadno kot znak oficirskega čina: sablja s portepejem
  22.      portfélj  -a m (ẹ̑) zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar ∙ knjiž. minister brez portfelja brez delovnega področja
  23.      portiêra  -e ž () zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
  24.      pórtik  -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve
  25.      portírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na portirje: portirska dela / portirska loža

   40.704 40.729 40.754 40.779 40.804 40.829 40.854 40.879 40.904 40.929  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA