Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (40.679-40.703) ![](arw_left.gif)
- pôprnica -e ž (ȏ) posodica za poper: postaviti poprnico na mizo ♪
- poprosíti -prósim dov., popróšen (ȋ ọ́) nav. ekspr. prositi: poprosila sta jo kruha; poprositi za denar, prenočišče ♪
- poprostáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti kaj a) prostaško: poprostačiti govorjenje b) preprosto: poprostačiti življenje ♪
- pôprov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus // navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete ◊ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus ♪
- pôprovec -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
- pôprovka -e ž (ó) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovko ● nar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
- popŕsje -a s (ȓ) 1. doprsni kip ali doprsna podoba: odkriti bronasto poprsje pesniku; grbi in poprsja starih vladarjev / portretno poprsje 2. prsi: čez poprsje je imel jermen / ženska z močnim poprsjem ♪
- popŕsnica -e ž (ȓ) anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj: poškodba poprsnice ♪
- popŕsničen -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na poprsnico: poprsnično vnetje / poprsnična votlina votlina med pljučno in rebrno mreno ♪
- popŕsnik -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik ♪
- popršíti -ím dov., popŕšil (ȋ í) s pršenjem zmočiti, ovlažiti: presajene rastline je treba večkrat popršiti // s pršenjem nanesti tekočo snov na kaj: lase je popršila z lakom; popršiti se s kolonjsko vodo ♪
- poprtník -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
- poprúsiti -im dov. (ū ȗ) narediti kaj prusko: poprusili so prebivalce nekaterih poljskih pokrajin; nekaj knezov se je poprusilo ♪
- popúdrati -am dov. (ȗ) nanesti puder, navadno na obraz: popudrati nos; pogledala se je v ogledalce in se malo popudrala / popudrati vnete dele kože ♪
- popúhati -am dov. (ū) ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret ● ekspr. popuhati vroč čaj popihati ♪
- popúkati -am dov. (ū) nar. populiti: popukati repo / popukati perje ♪
- populácija -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom
prebivalstva / človeška populacija ♪
- populacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na populacijo: populacijska genetika / populacijski problemi srednjeveške Ljubljane; populacijska gibanja, vprašanja ♪
- populáren -rna -o prid., populárnejši (ȃ) 1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan / pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželeni ∙ publ. cene penzionov so popularne niso preveč visoke 2. knjiž., redko poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja ♪
- popularizácija -e ž (á) glagolnik od popularizirati: popularizacija poljudnoznanstvene literature; popularizacija športa med delavci / popularizacija sadjarstva ♪
- popularizátor -ja m (ȃ) kdor dela, da kaj postane splošno znano, priljubljeno, razširjeno: kulturni popularizator / navdušen popularizator revolucionarnih idej; popularizator slovenske kulture med zdomci ♪
- popularizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popularizatorje ali popularizacijo: založba ima tudi popularizatorske naloge / popularizatorski članek ♪
- popularizíranje -a s (ȋ) glagolnik od popularizirati: populariziranje poljudnoznanstvene literature, športa ♪
- popularizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko ♪
- populárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž., redko kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti ♪
40.554 40.579 40.604 40.629 40.654 40.679 40.704 40.729 40.754 40.779