Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (4.051-4.075)



  1.      kororen  -rna -o prid. () anat., navadno v zvezi koronarna arterija, žila arterija, žila, ki v obliki venca obdaja srce
  2.      kororka  -e ž () med. koronarna arterija: zožitev koronark
  3.      koróščina  -e ž (ọ̑) koroško narečje: govori koroščino; posebnosti koroščine
  4.      koruzovína  -e ž (í) koruzna slama; koruznica: pokladati koruzovino; s koruzovino pokrit hlev
  5.      kosmatína  -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine
  6.      kosmatínast  -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle
  7.      kosmína  -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine
  8.      kostanjevína  in kostánjevina -e ž (í; á) kostanjev les: hrastovina in kostanjevina
  9.      kostt  -áta -o prid. ( ā) redko koščen: kostnat človek / dvignil je svoj kostnati obraz
  10.      kostnína  -e ž () anat. snov med kostnimi celicami: kostne celice izločajo kostnino / kompaktna, luknjičava kostnina; zobna kostnina kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni cement
  11.      košárna  -e ž () zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg
  12.      košenína  -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino
  13.      košenínar  -ja m () zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea
  14.      koštrunovína  in koštrúnovina -e ž (í; ) koštrunje meso: pečena koštrunovina; koštrunovina z rižem
  15.      kotenína  -e ž (í) močna, navadno nebeljena bombažna tkanina: rjuhe iz kotenine
  16.      kotenínast  -a -o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa
  17.      kotlárna  -e ž () prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma // delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne
  18.      kotlína  -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina
  19.      kotlínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kotlino: kotlinasta planota / ima kotlinasto lego
  20.      kotlovína  -e ž (í) redko pločevina za kotle, zlasti bakrena: nerjaveča kotlovina
  21.      kotlovínast  -a -o prid. (í) ki je iz kotlovine: kotlovinasta posoda
  22.      kotórna  -e ž (ọ̑) zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca: v stenah so se sklicevale kotorne
  23.      kovína  -e ž (í) neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitinekem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
  24.      kovínar  -ja m () delavec v kovinski industriji: zaposlen je kot kovinar // delavec v barvasti metalurgiji
  25.      kovínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kovinarje ali kovinarstvo: kovinarska delavnica; obiskuje kovinarsko šolo / kovinarska industrija kovinska

   3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA