Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (40.079-40.103)


  1.      pólpísmenost  -i [u̯p] ž (ọ̑-ȋ) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost ♪
  2.      pólplátno  -a [u̯p] s (ọ̑-á) tekst. tkanina z bombažno osnovo in lanenim votkom ali obratno: kupiti tri metre polplatna ♦ obrt. knjiga je vezana v polplatno hrbet ima prevlečen s platnom; zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polplatno [ppl.] ♪
  3.      pólpodŕt  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol podrt: polpodrta ograja ♪
  4.      pólpoklícen  -cna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče ♪
  5.      pólprázen  -zna -o [u̯p] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol prazen: polprazna steklenica // skoraj prazen: polprazne izložbe ♪
  6.      pólprepústen  -tna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije ♪
  7.      pólpretékel  -têkla -o [u̯p-ǝu̯] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-é) ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem ♪
  8.      pólprevóden  -dna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ̄) elektr. ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: polprevodna snov ♪
  9.      pólprevódnik  -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov ♪
  10.      pólprevódniški  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija ♪
  11.      pólpriklópnik  -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom ♪
  12.      pólpripŕt  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol priprt: pogledati skozi polpriprta vrata / opazovati koga s polpriprtimi očmi ♪
  13.      pólpritlíčen  -čna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) redko polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno ♪
  14.      pólprodúkt  -a [u̯p] m (ọ̑-ȗ) polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti ♪
  15.      pólproletárski  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost ♪
  16.      pólpropústen  -tna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ú) polprepusten ♪
  17.      pólprozóren  -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
  18.      pólpuščáva  -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
  19.      pólrazpádel  -dla -o [u̯r-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad ♪
  20.      pólrazpàl  -ála -o [u̯r-au̯] prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: polrazpala bajta ♪
  21.      pólresníca  -e [u̯r] ž (ọ̑-í) nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic ♪
  22.      pólsánje  -sánj [u̯s] ž mn. (ọ̑-á ọ̑-ȃ) sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril ♪
  23.      pólsèn  -snà [u̯s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen ♪
  24.      pólsénca  -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila ♪
  25.      pólsénčen  -čna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk ♪

   39.954 39.979 40.004 40.029 40.054 40.079 40.104 40.129 40.154 40.179  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA