Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (39.804-39.828)


  1.      poletávati  -am nedov. (ȃ) premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini ● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo ♪
  2.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  3.      poléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) publ. poln poleta, vneme: napadi nasprotnega moštva so bili organizirani, poletni in trdni ♪
  4.      poléti  prisl. (ẹ́) v poletnem času: poleti bomo šli k morju; lani poleti se je oženil / ekspr. soba je pozimi in poleti vlažna zmeraj / obleka za poleti ♪
  5.      polétje  -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let ♪
  6.      poletúša  -e ž (ú) nav. mn., zool. glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae ♪
  7.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
  8.      poležávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪
  9.      poleževáti  -újem nedov. (á ȗ) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja ♪
  10.      poléžkati  -am nedov. (ẹ̑) nar. poležavati: cel dan poležka na peči ♪
  11.      poležkávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval ♪
  12.      poležúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi ♪
  13.      pólfevdálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti fevdalnega: polfevdalni odnosi ♪
  14.      pólfotélj  -a [u̯f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji ♪
  15.      pólglásen  -sna -o [u̯g] prid. (ọ̑-á) ki ni popolnoma glasen: igralca sta iz glasnega govorjenja prešla v polglasno in nato v šepetanje / polglasno šepetanje pólglásno prisl.: polglasno kaj reči ♪
  16.      polglásnik  -a [u̯g] m (ȃ) lingv. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik ♪
  17.      pólgospôski  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑-ó) po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade ♪
  18.      pólgŕm  -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi ♪
  19.      pólhar  -ja [u̯h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar ♪
  20.      pólharski  -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
  21.      pólhati  -am [u̯h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč ♪
  22.      pólhov  -a -o [u̯h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko ♪
  23.      poli...  prvi del zloženk nanašajoč se na večje, veliko število: poligraf, polimorfen, politehnik, politonalen ♪
  24.      poliakríl  -a m (ȋ) kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov ♪
  25.      poliakrílen  -lna -o (ȋ) pridevnik od poliakril: poliakrilna vlakna ♪

   39.679 39.704 39.729 39.754 39.779 39.804 39.829 39.854 39.879 39.904  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA