Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (39.779-39.803)


  1.      póleg  [tudi lǝg] prisl. (ọ̑) raba peša zraven: na mizo položi kruh in poleg nož; po poti hodi otrok, pes teče poleg / dela v sobi poleg / seka drva, poleg pa žvižga / pri aretacijah je bil tudi on poleg / daj otroku mleka in kaj poleg / kot ukaz psu poleg bodi ob vodnikovi levi nogi ♪
  2.      póleg  in poleg [tudi lǝg] predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: stopata drug poleg drugega; stal je poleg mene; posaditi otroka poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki / primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje 2. za izražanje dodajanja: govoril boš ti, pa še kdo poleg tebe; rastlina potrebuje poleg vlage tudi sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela v tovarni, poleg tega pa študira še pravo 3. za izražanje primerjave: poleg njega je kakor pritlikavec; postavljati Koseskega poleg Prešerna / star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg sedanjega kakor 4. zastar. kljub: poleg vseh slabosti je dober človek ♪
  3.      polégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco 2. s presledki biti v vodoravnem položaju a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega 3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega // preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave 4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega polégati se 1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega 2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega ● star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja ♪
  4.      polegávati  -am nedov. (ȃ) redko poležavati: polegaval je na postelji ♪
  5.      polémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen polémično prisl.: polemično povzeti nasprotnikove trditve ♪
  6.      polémičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost polemičnega: polemičnost članka / pisateljeva polemičnost ♪
  7.      polémik  -a m (ẹ́) kdor polemizira: bil je nadarjen kritik in polemik ♪
  8.      polémika  -e ž (ẹ́) ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: med predstavnikoma različnih smeri se je vnela polemika; začeti polemiko; prenehati z javno polemiko; ton polemike / pismena polemika ♪
  9.      polemizírati  -am nedov. (ȋ) ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: polemizirati z matematiki; polemizirati z novimi nazori, pojmovanji ♪
  10.      polénce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od poleno: cepil je polenca; naložiti polenca na ogenj ♪
  11.      poleníti  -ím dov., tudi poléni; polénil (ȋ í) 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni ♪
  12.      poléno  -a s (ẹ́) razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena ∙ ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  13.      polénovka  -e ž (ẹ́) posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko ♪
  14.      polénta  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode: kuhati, jesti polento; z ocvirki zabeljena polenta; skleda polente ♪
  15.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje ♪
  16.      polentár  -ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem ♪
  17.      polepíti  in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja ♪
  18.      polépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: polepšati hišo; mesto se je pred praznikom polepšalo / polepšati si obraz olepotičiti 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pisatelj je življenje preveč polepšal ♪
  19.      polepšávati  -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz ♪
  20.      polepševálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za polepševanje: polepševalna sredstva ♪
  21.      polesketávati se  -am se tudi polesketávati -am nedov. (ȃ) v presledkih se lesketati: gladina vode se polesketava; v sončni svetlobi so se polesketavali bajoneti; pren., ekspr. v očeh se jim je polesketaval upor ♪
  22.      polésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. odlesti: oblekel se je in polezel iz sobe / odtod je polezel na najvišje vrhove šel ♪
  23.      poléščiti  -im dov. (ẹ̄) knjiž., redko pološčiti: poleščiti parket poléščen -a -o: poleščena vrata ♪
  24.      polèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad sovražnim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši ♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč 2. redko let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge 3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet 4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli ♪
  25.      poletáš  -a m (á) zool. riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se lahko premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans ♪

   39.654 39.679 39.704 39.729 39.754 39.779 39.804 39.829 39.854 39.879  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA