Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (38.804-38.828)



  1.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  2.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  3.      podežêlen  -lna -o prid. () zastar. podeželski: podeželno mesto
  4.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij () področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
  5.      podežêlski  -a -o prid. () nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
  6.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad
  7.      pòdfárica  -e ž (-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)
  8.      podgánji  -a -e prid. () nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podganzool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
  9.      pódgêslo  -a s (-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno
  10.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
  11.      podglávnik  -a m () redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki
  12.      pòdgléženj  -žnja m (-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart
  13.      podgoréti  -ím dov., podgôrel (ẹ́ í) nar. zahodno zažareti, zardeti: zvečer je nebo podgorelo / od vina mu je obraz podgorel
  14.      podgórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade
  15.      podgrádje  -a s () knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema
  16.      podgrêbsti  -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat
  17.      podgŕlje  -a s () viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: bikovo podgrlje
  18.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš
  19.      pòdgrúpa  -e ž (-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
  20.      podhladíti  -ím dov., podhládil ( í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajènna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila
  21.      podhòd  -óda m ( ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi
  22.      podhújka  -e ž () zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic podhujke
  23.      podhúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen -a -o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh
  24.      podìč  -íča m ( í) nar. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest: postati na podiču; podič na vrhu stopnic
  25.      pódij  -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke

   38.679 38.704 38.729 38.754 38.779 38.804 38.829 38.854 38.879 38.904  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA