Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (38.504-38.528)



  1.      plúg  in plùg plúga m (; ú) 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug ◊ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  2.      plùk  medm. () posnema glas divjega petelina: pluk, pluk, pluk, poje divji petelin
  3.      plúnka  -e ž () knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko
  4.      plúnkar  -ja m () knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar
  5.      plúnkati  -am nedov. () nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo
  6.      plúnkniti  -em dov.) nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo
  7.      plurál  in plúral -ála m (; ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala
  8.      plurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov
  9.      pluralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe
  10.      pluralízem  -zma m () 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij
  11.      plurálnost  -i ž () knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost
  12.      pluri...  ali plúri... prvi del zloženk () knjiž. nanašajoč se na večje, veliko število: plurinacionalen, pluriverbizacija
  13.      plús  -a m () 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus
  14.      plús  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemufiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
  15.      plús  prisl. () mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven
  16.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  17.      plutáča  -e ž (á) knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače
  18.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki
  19.      plúten  -tna -o () pridevnik od pluta: plutno tkivo
  20.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenjenavt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
  21.      plutokracíja  -e ž () polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
  22.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
  23.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina
  24.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast
  25.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca

   38.379 38.404 38.429 38.454 38.479 38.504 38.529 38.554 38.579 38.604  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA