Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (38.004-38.028) 
- pítati -am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi ◊ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan ♪
- pitekántrop in pitekántropus -a m (ȃ) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz starejšega in srednjega pleistocena: lobanja pitekantropa ♪
- píten -tna -o prid. (ȋ) 1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda 2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino ● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine ◊ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura ♪
- píti píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori;
pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso ● ekspr.
njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje ♪
- pítje -a s (í) glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje ∙ star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek ♪
- pítka -e ž (ȋ) nar. kokoš: pitke pridno nesejo / pri klicanju pitka, na, na ♪
- pítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pitnega: temperatura, okus in pitnost vode / podvomili so o pitnosti pripravljenega napitka ♪
- pitón -a m (ọ̑) zelo velika indijska nestrupena kača: pitoni in udavi ♦ zool. pitoni zelo velike afriške in azijske nestrupene kače, Pythoninae ♪
- pitorésken -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. slikovit, razgiban: občudoval je pitoreskno pokrajino pred seboj; pitoreskne ulice sredozemskih mest / ekspr. pitoreskno pripovedovanje ♪
- pítoven -vna -o prid. (ȋ) 1. agr. ki je za pitanje: pitovna svinja; pitovno govedo / pitovna pasma 2. zastar. cepljen, gojen: pitovno drevo ♪
- pívček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od pivec: bil je pivček, ki je ves denar zapravil za pijačo ♪
- pívec -vca m (ȋ) kdor pije, uživa pijačo: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / navdušen pivec čaja // nav. ekspr. kdor (rad) pije alkoholne pijače: pivci in abstinenti / on je dober, hud pivec ♪
- píven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: pivna pena ♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo ♪
- píven 2 -vna -o prid. (ȋ) ki (rad) vpija vlago: pivni papir ♪
- pívkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas ◊ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka ♪
- pívnica -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
- pivníca -e ž (í) nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica ♪
- pívnik -a m (ȋ) mehek papir, ki (močno) vpija tekočino: popivnati črnilo s pivnikom; kravato osušimo s krpo ali pivnikom / za pivnik je uporabil časopisni papir ♪
- pívniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pívnico: pivniške mize / zanimali so ga pivniški pomenki ♪
- pívo -a s (í) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo ♪
- pívov -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: pivova pena ♦ gastr. pivovo testo žvrkljano testo z dodatkom piva ♪
- pivovárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas ♪
- pivovárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pivovarje ali pivovarstvo: pivovarska dejavnost / znano pivovarsko središče / pivovarski tehnik / pivovarski ječmen ♪
- pivovárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem piva: uporaba hmelja v pivovarstvu; vinarstvo in pivovarstvo ♪
- pívovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: prazna pivovska steklenica ♦ biol. pivovska kvasovka pivska kvasovka ♪
37.879 37.904 37.929 37.954 37.979 38.004 38.029 38.054 38.079 38.104