Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (37.979-38.003) 
- piščálka -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
- piščálkar -ja [u̯k] m (ȃ) kdor igra na piščalko: piščalkar piska znano pesem; kače so se premikale po taktu piščalkarja ♪
- piščánček -čka m (á) manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji // ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi ♪
- piščánčev -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara ♪
- piščánčji -a -e prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančje meso / piščančja valilnica / piščančja obara ♪
- píšče -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
- píšček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček ♪
- píščev -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca ♪
- píščule -čul ž mn. (ȋ) nar. primorsko kratke ozke ribiške hlače: starček v piščulah ♪
- píška -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
- píškav -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
- píškavka -e ž (í) nar. zahodno črviv sadež: otroci so po sadovnjaku pobirali piškavke ♪
- píškavost -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba ♪
- piškóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na piškot: piškotne drobtine / piškotno testo ♪
- pištóla -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje
posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪
- pištólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji ♪
- pištólica -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica 2. žarg., gost. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici 3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica ♪
- píta -e ž (í) pecivo iz krhkega testa z nadevom: peči pito / jabolčna pita; sirova pita ♪
- pitagoréjec -jca m (ẹ̑) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije: vpliv pitagorejcev ♪
- pitagoréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Pitagorovo filozofijo: pitagorejski panteizem / pitagorejska šola ♪
- pitagoréjstvo -a s (ẹ̑) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije ♪
- Pitágorov -a -o prid. (á) nanašajoč se na Pitagoro: Pitagorova filozofija ♦ mat. Pitagorov izrek ♪
- pitálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pitanje: pitalno korito / zastar. pitalno govedo pitovno govedo ♪
- pitálnik -a m (ȃ) agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike ♪
- pítan -a -o prid. (ȋ) 1. vrtn. vrstnat, poln: pitani cvet 2. nar. zahodno cepljen, gojen: pitana češnja / pitani kostanj pravi kostanj ♪
37.854 37.879 37.904 37.929 37.954 37.979 38.004 38.029 38.054 38.079