Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (37.754-37.778)



  1.      pianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na igranje klavirja: ima velike pianistične sposobnosti / pianistični nastop, študij
  2.      pianístka  -e ž () ženska, ki igra klavir: postala je odlična pianistka; koncert slavne pianistke
  3.      piáno  prisl. () muz., označba za jakost izvajanja tiho: igrati piano; sam.: kompozicija z dalj časa trajajočim pianom
  4.      píca  in pízza -e [pica] ž () gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice
  5.      pícek  -cka m () nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje
  6.      píča  -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča
  7.      píčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  8.      píčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil
  9.      píčlost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost pičlega: pičlost njegove plače / samo to pičlost je lahko spravila skupaj malenkost
  10.      pídgin  tudi pídžin -a [pidžin] m () lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidgin
  11.      piedestál  -a m () knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika
  12.      pierót  -a m (ọ̑) šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi: pieroti in harlekini / najlepša maska je bil pierot
  13.      pieta  in pietà [pietá] ž neskl. () um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju
  14.      pietéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pieteto: zbrali so se, da izpolnijo pietetno dolžnost do pokojnika / pietetno dejanje / posmrtna pietetna izdaja pesmi
  15.      pietístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pietiste ali pietizem: pietistični nazori / pietistične ločine
  16.      pietízem  -zma m () gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva
  17.      piézoeléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na piezoelektriko: piezoelektrični pojav / piezoelektrične lastnosti kristalov
  18.      piézoeléktrika  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektrika, ki nastane pri deformaciji nekaterih kristalov: odkritje piezoelektrike
  19.      pigméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pigmejce: pigmejsko prebivalstvo pragozdov ob Kongu / pigmejsko ravnanje
  20.      pigméjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki
  21.      pigmènt  -ênta m ( é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom
  22.      pigmentácija  -e ž (á) biol. naravna obarvanost organizma in njegovih delov: pigmentacija rib je prilagojena svetlobi; pigmentacija dlake, kože / preparati, ki povzročijo pigmentacijo
  23.      pigmênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve ♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu
  24.      pigmentírati  -am nedov. in dov. () biol. povzročati pigmentacijo: te snovi pigmentirajo trdo zobno tkivo; bradavice se v tem času pigmentirajo s temnejšim obrobkom pigmentíran -a -o: pigmentirano materino znamenje; rdeče, rumeno pigmentirane ribe
  25.      píh  -a m () 1. razmeroma rahel premik zraka: čipke so zavalovile ob vsakem pihu; objel jih je mrzel pih / pih vetra 2. enkratno iztisnjenje zraka skozi priprta, našobljena usta: z močnim pihom je odpihnil smeti z mize ● ekspr. vse njegove pesmi so proti tem le pih in puh so brez trajne vrednosti, cene

   37.629 37.654 37.679 37.704 37.729 37.754 37.779 37.804 37.829 37.854  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA