Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (37.504-37.528)


  1.      peristáltika  -e ž (á) biol. ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov: počasna peristaltika / peristaltika tankega črevesja, sečevodov ♪
  2.      períšče 1 -a s (í) kraj, prostor, kjer se pere: oditi na perišče; perišče na bregu reke / pralnica avtomobilov ima dve perišči ♪
  3.      périti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko usmerjati, širiti: sonce peri žarke naravnost v sobo ♪
  4.      perjád  -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi ♪
  5.      perjánica  -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
  6.      perjáničar  -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
  7.      perjánik  -a m (ȃ) nekdaj vojak, ki nosi perjanico: perjaniki na konjih ♪
  8.      perjánka  -e ž (ȃ) knjiž., redko perjanica: junak s frfotavo perjanko / igrati tenis, perjanko ♪
  9.      pérje  -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
  10.      perkál  -a m (ȃ) tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala ♪
  11.      pêrl  -a m (é) tisk. tiskarska črka, po velikosti med diamantom in nonparejem: opomba, natisnjena v perlu ♪
  12.      pêrla 2 -e ž (ȇ) bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle ♪
  13.      perlít  -a m (ȋ) teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita; omet iz perlita // plošča iz takega materiala: polagati perlit ◊ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita ♪
  14.      pêrlon  -a m (ȇ) tekst. poliamidno vlakno nemške proizvodnje: proizvodnja perlona // tkanina iz teh vlaken: bluza iz perlona; neskl. pril.: perlon srajca ♪
  15.      pêrlonski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na perlon: perlonsko vlakno / perlonska tkanina ♪
  16.      permanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
  17.      permeabílnost  -i ž (ȋ) knjiž. sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam; prepustnost: povečati permeabilnost / permeabilnost celične membrane, opne, pergamenta ♦ fiz. magnetna permeabilnost razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in gostoto magnetnega polja v praznem prostoru ♪
  18.      pêrmski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na perm: permski skladi; permsko gubanje / permski plazilci ♪
  19.      permutácija  -e ž (á) knjiž. menjava, zamenjava: kombinacije in permutacije / estetska permutacija ♦ mat. vsaka možna linearna razvrstitev poljubnih elementov ♪
  20.      pérnica  -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno ♪
  21.      perniciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija ♪
  22.      pernód  -a m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju močna žgana pijača iz janeža: piti pernod ♪
  23.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
  24.      pêroksíd  in peroksíd -a m (ȇ-ȋ; ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid ♪
  25.      perón  -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu ♪

   37.379 37.404 37.429 37.454 37.479 37.504 37.529 37.554 37.579 37.604  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA