Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (37.404-37.428)


  1.      peníca  tudi pénica -e ž (í; ẹ́) ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica; gnezdo penic ♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
  2.      penicilín  -a m (ȋ) farm. antibiotik proti vnetju: vbrizgniti penicilin; zdraviti s penicilinom; uporaba penicilina ♪
  3.      penicilínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo ♪
  4.      penílen  -lna -o prid. (ȋ) ki povzroča penjenje: penilno sredstvo ♪
  5.      pénis  -a m (ẹ̑) anat. moški spolni ud: erekcija penisa ♪
  6.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
  7.      pénja  -e ž (ẹ̄) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjo v trama; s penjo pritrditi hlod na kozo ♪
  8.      penjáča  -e ž (á) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjačo v trama ♪
  9.      pènk  medm. (ȅ) posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: penk, je udaril kamen, ki je priletel s skale; pritisnil je na petelina in sprožil: penk ♪
  10.      pénkalo  tudi penkálo -a s (ẹ̑; á) žarg. nalivno pero: posodi mi penkalo ♪
  11.      pénki  m neskl. (ẹ̑) žarg., v zvezi penki penki denar: ima dosti, veliko penki penki ♪
  12.      pénklúb  in Pénklúb -a m (ẹ̑-ȗ) kratica mednarodno združenje književnikov: kongres penkluba ♪
  13.      penologíja  -e ž (ȋ) veda o izvrševanju kazenskih sankcij: dognanja penologije ♪
  14.      penta...  ali pénta... in penta... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število pet: pentaeder, pentaklorid / pentoksid ♪
  15.      pentagón  in péntagon -a m (ọ̑; ẹ̑) knjiž. peterokotnik: oblika pentagona ● publ. glede tega vprašanja je Péntagon nepopustljiv obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike ♪
  16.      pentagrám  -a m (ȃ) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro, morska taca: pentagram na zibelki ♪
  17.      pentatónika  -e ž (ọ́) muz. tonska vrsta, ki temelji na lestvici petih tonov v obsegu oktave: pentatonika v glasbi starih ljudstev // lestvica petih tonov v obsegu oktave: melodija je grajena na pentatoniki ♪
  18.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj ♪
  19.      pentljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj ♪
  20.      penúša  -e ž (ú) bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška penuša ♪
  21.      pénzija  -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne ♪
  22.      penzión  -a m (ọ̑) 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion ♪
  23.      penzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica ♪
  24.      penzionístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od penzionist: na sestanek so bile povabljene tudi penzionistke ♪
  25.      penziónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na penzion: visoke penzionske cene / penzionske storitve / penzionski gostje / vsa penzionska gostišča ob morju so zasedena ♪

   37.279 37.304 37.329 37.354 37.379 37.404 37.429 37.454 37.479 37.504  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA