Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (37.329-37.353)


  1.      pedíc  -a m (ȋ) nav. mn., zool. metulji, katerih ličinke se premikajo z ukrivljanjem trupa navzgor, Geometridae: veliki zimski pedic ♪
  2.      pedíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom petpedi: na polju pedika prepelica ♪
  3.      pedikêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon ♪
  4.      pedikírati  -am nedov. in dov. (ȋ) strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte // urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala ♪
  5.      pedikúra  -e ž (ȗ) glagolnik od pedikirati: skrbno opravljena pedikura / pedikura nohtov, žuljev ♪
  6.      pednjáti  -ám nedov. (á ȃ) zool. premikati se z ukrivljanjem trupa navzgor: gosenica pednja po veji ♪
  7.      pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje ♪
  8.      pedolóški 2 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe2 ali pedologijo2: pedološka preiskava zemljišča / pedološka karta / pedološki pogoji ♪
  9.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege ♪
  10.      pégam  -a m (ẹ̑) zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti ♪
  11.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica ♪
  12.      pegát  -a m (ȃ) zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, Numida meleagris: oglašanje pegata ♪
  13.      pegátka  -e ž (ȃ) kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem: gojiti pegatke; jata pegatk ♦ zool. pegatke kokoši podobne ptice z golo glavo in zelo povešenim repom, Numididae ♪
  14.      pégavec  -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem ♪
  15.      pégavica  -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico ♪
  16.      pégavičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pegavico: pegavični bolniki / pegavični izpuščaj ♪
  17.      pégavka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavko ◊ zool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata ♪
  18.      pégavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pegavega: pegavost obraza ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; pegavost fižola, sadja; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine ♪
  19.      pegmatít  -a m (ȋ) petr. debelozrnata magmatska kamnina ♪
  20.      pehálen  -lna -o [pǝh] prid. (ȃ) strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom ♪
  21.      péhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pehati, utrujati: pehanje v hrib / pehanje za denarjem ♪
  22.      pehánje  -a [pǝh] s (ȃ) glagolnik od pehati, suvati: vsiljivca so s pehanjem spravili skozi vrata / pehanje v gneči / pehanje za boljši kos kruha; pehanje za denarjem ♪
  23.      pêhar  -árja stil. -ára m (é á) navadno okrogla posoda, pletena iz slame: plesti peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk ♪
  24.      péhati  -am nedov. (ẹ̑) redko utrujati, gnati: konja je pehal, da je bil ves penast / pot ga je pehala; zaradi strmine se je zelo pehal péhati se ekspr. truditi se, prizadevati si: noč in dan se je pehal in potil ♪
  25.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪

   37.204 37.229 37.254 37.279 37.304 37.329 37.354 37.379 37.404 37.429  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA