Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (37.029-37.053)



  1.      párkeljc  -a [kǝl] m () 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
  2.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vestiles. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
  3.      parkétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parketarje ali parketarstvo: parketarska in pečarska dela / parketarski delavec
  4.      parkéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna
  5.      parketírati  -am nedov. in dov. () pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo parketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana
  6.      parkétnica  -e ž (ẹ̑) les. parketna deščica: izdelovanje parketnic
  7.      parkíranje  -a s () glagolnik od parkirati: na tem mestu je parkiranje prepovedano; nepravilno parkiranje; ustavljanje in parkiranje / parkiranje avtomobila / prostor za parkiranje
  8.      parkírati  -am nedov. in dov. () puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
  9.      parkíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parkiranje: upoštevati parkirno omejitev / parkirni čas čas, dovoljen za parkiranje na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirni prostor javni prostor, določen za parkiranje; parkirna ura ura za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirno mesto navadno označena površina za parkiranje enega vozila na parkirnem prostoru ali na voziščuavt. parkirne luči luči za označevanje vozila med parkiranjem
  10.      parkiríšče  -a s (í) parkirni prostor: ni mogel najti parkirišča; obrniti vozilo na parkirišču; asfaltirano parkirišče; vsa parkirišča so zasedena / javno parkirišče
  11.      párkljar  -ja m () nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji
  12.      párkljev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost ♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov
  13.      párkljevka  -e ž (á) vet., navadno v zvezi slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu: slinavka in parkljevka se hitro širi
  14.      párkoven  tudi parkóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkihurb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  15.      párkrat  prisl. (á) pog. nekajkrat, nekolikokrat: to se mu je že parkrat zgodilo; v kavarno gre parkrat na teden
  16.      parlamènt  -ênta m ( é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament
  17.      parlamentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati
  18.      parlamentarízem  -zma m () polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem
  19.      párma  -e ž () nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
  20.      parmezán  -a m () trdi sir ostrejšega okusa, ki se riba, strga: naribati malo parmezana; potresti omako s parmezanom
  21.      párnik  -a m () 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik
  22.      párniški  -a -o prid. () nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki
  23.      paro...  prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod
  24.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  25.      parodíja  -e ž () 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije

   36.904 36.929 36.954 36.979 37.004 37.029 37.054 37.079 37.104 37.129  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA