Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (36.854-36.878)



  1.      panteístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na panteiste ali panteizem: panteistični svetovni nazor / panteistična hvalnica mesecu
  2.      panteízem  -zma m () filoz. nazor, ki istoveti boga s svetom, naravo: pristaš panteizma
  3.      pánteon  -a m () 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
  4.      pánterjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na panterje: panterjeva koža ◊ bot. panterjeva mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina
  5.      pantográf  -a m () teh. priprava za prerisovanje risb, zemljevidov, načrtov v povečanem ali zmanjšanem merilu: s pantografom povečati risbo ◊ elektr. tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika, škarjasti odjemnik
  6.      pantomíma  -e ž () gled. igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: igrati, uprizoriti pantomimo / baletna pantomima; pantomima treh klovnov
  7.      pantomímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pantomimike ali pantomimo: pantomimični gibi; pantomimične kretnje / pantomimični plesi pantomímično prisl.: pantomimično režirani prizori ∙ pantomimično je nakazal, da se ne strinja z mimiko
  8.      pantomímik  -a m (í) gled. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: nastopa znamenit pantomimik; spada v skupino modernih pantomimikov
  9.      pantomímski  -a -o prid. () nanašajoč se na pantomimo: pantomimski vložek v dramski predstavi / pantomimski igralec
  10.      papá  -na m () star., v meščanskem okolju ata, oče: ubogati papana
  11.      papá  prisl. (ā) otr. izraža odhod od doma, na sprehod: gremo papa
  12.      papagáj  -a m () 1. papiga: vreščanje papagajev; govori kot papagaj 2. slabš. kdor nekritično ponavlja mnenje, izjave koga drugega: saj ne misli samostojno, to je papagaj
  13.      papagájski  -a -o prid. () tak kot pri papagaju: papagajski kljun / slabš. papagajsko govorjenje, ponavljanje papagájsko prisl.: papagajsko se vesti
  14.      papagájstvo  -a s () slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega: zaradi svojega papagajstva ni mogel biti priljubljen
  15.      papája  -e ž () bot. tropska rastlina s šopasto razvrščenimi listi ali njen veliki, okrogli užitni sad, Carica papaya: banane in papaje
  16.      papatáči  -ja m () 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije
  17.      pápeški  -a -o prid. () nanašajoč se na papeže: papeška oblačila / nekdaj papeška država ∙ biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, normrel. papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve
  18.      pápeštvo  -a s () naslov, dejavnost papežev: škofovstvo in papeštvo / knjiga o papeštvu papežihekspr. Luter se je odrekel papeštvu katolištvu
  19.      pápež  -a m () 1. vrhovni poglavar katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu ∙ ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma
  20.      pápežev  -a -o prid. () nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv
  21.      pápežnik  -a m () slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papežnik
  22.      pápežniški  -a -o prid. () nanašajoč se na papežnike: papežniško navdušenje / papežniške pridige
  23.      pápiga  stil. papíga -e ž (; í) pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove: krmiti papige ♦ zool. amazonska papiga; siva papiga; papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus
  24.      pápigovka  stil. papígovka -e ž (; í) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka: virus papigovke
  25.      papíla  -e ž () nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih, brbončica: vnetje papile / lasna papila v lasnem korenu; okušalne papile na površini jezika; tipalne papile na površini kože

   36.729 36.754 36.779 36.804 36.829 36.854 36.879 36.904 36.929 36.954  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA