Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.679-3.703)



  1.      izšanje  -a s () glagolnik od iznašati: iznašanje pohištva iz goreče hiše / iznašanje predlogov
  2.      izšati  -am nedov. () 1. redko z nošenjem spravljati iz česa: iznašati obleko na zrak; iznašati valuto iz države 2. žarg., polit. odkrivati, prikazovati: ne iznašaj njenih napak; takih stvari ne iznašaj na sestanku 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznašati pomisleke; iznašati predloge predlagati; iznašati pritožbe pritoževati se; prim. znašati
  3.      izneda  tudi zneda prisl. () nepričakovano, naenkrat: iznenada vstopiti // v hipu, naenkrat: iznenada je obstal
  4.      iznedejati  -am nedov. in dov. () zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico iznedejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan
  5.      izneden  -dna -o prid. () knjiž., redko nepričakovan, nenaden: iznenaden napad; zavarovati zemljo pred iznenadnimi poplavami
  6.      iznedenje  -a s () knjiž. presenečenje: doživeti neljubo, prijetno iznenadenje / iznenadenja ne more skriti
  7.      iznedenost  -i ž () knjiž., redko presenečenje: od iznenadenosti ni vedela, kaj naj reče
  8.      iznediti  -im tudi znediti -im dov.) knjiž. presenetiti: novica jih je iznenadila; pismo ga je prijetno iznenadilo; iznenadil nas je z obiskom / publ. naša reprezentanca je iznenadila izneden tudi zneden -a -o: bil je tako iznenaden, da ni mogel odgovoriti; vsa iznenadena ga je pogledala
  9.      iznejati  -am nedov. (á) star. presenečati: to me veselo iznenaja
  10.      izogóna  -e ž (ọ̑) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) deklinacijo: izogone in izokline
  11.      izogolen  -lna -o prid. () geom. ki ima enake kote; enakokoten: izogonalni lik
  12.      izohróna  -e ž (ọ̑) 1. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje, dosegljive iz določenega izhodišča v enakem času: vrisati izohrone 2. meteor. črta, ki veže točke, v katerih je kak pojav ob istem času v isti fazi: prikazati začetke potresa z izohronami
  13.      izoklína  -e ž () geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) inklinacijo: zemljevid z izoklinami
  14.      izparína  -e ž (í) nav. mn. kar izpari: zrak je nasičen z izparinami; alkoholne izparine; kuhinjske izparine // kar se izloča iz telesa skozi kožo, z dihanjem: človeške izparine; izparine bolnikov; vonj po telesnih izparinah
  15.      izplačnína  -e ž () ptt pristojbina za izplačevanje
  16.      izpodšanje  in spodšanje -a s () glagolnik od izpodnašati: izpodnašanje brega / medsebojno izpodnašanje
  17.      izpodšati  -am in spodšati -am nedov. () 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol 2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo // v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati 4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša ● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja
  18.      izposojevalnína  -e ž () izposojnina: knjižnica se ne more vzdrževati samo z izposojevalnino
  19.      izposojnína  -e ž () pristojbina za izposojanje: plačati izposojnino; izposojnina za filme, knjige
  20.      izpralína  -e ž (í) geol. osamljena skala, ki je ostala kljub delovanju tekoče vode
  21.      izpraskanína  -e ž (í) med. izpraskano tkivo: izpraskanina maternice
  22.      izpuhtína  -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar izpuhti: zrak je zastrupljen z izpuhtinami; izpuhtine vina / očistiti izpuhtino z očal
  23.      izračúnanje  -a s () glagolnik od izračunati: izračunanje cene, obresti / izračunanje ploščine, prostornine
  24.      izračúnati  -am tudi zračúnati -am dov. () 1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom // redko ugotoviti, določiti sploh: izračunali so, da imajo še dovolj časa do odhoda vlaka; hitro si je izračunal, da ga lahko reši le beg 2. končati računsko operacijo: dijak je nalogo pravilno začel, ni je pa izračunal ◊ geom. izračunati ploščino trikotnika; mat. izračunati enačbo izračúnan tudi zračúnan -a -o: izračunani stroški; izračunana višina
  25.      izračuvanje  -a s () glagolnik od izračunavati: izračunavanje dohodka, obresti / izračunavanje prostornine

   3.554 3.579 3.604 3.629 3.654 3.679 3.704 3.729 3.754 3.779  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA