Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.651-3.675)



  1.      izkopína  -e ž (í) zastar. izkopanina: med izkopinami je tudi nakit
  2.      izkopnína  -e ž () 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine
  3.      izločína  -e ž (í) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine; apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo
  4.      izločnína  -e ž () biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: izločnine nekaterih žuželk so strupene / izločnine kožnih žlez
  5.      izlužnína  -e ž () kem. snov, dobljena z izluževanjem: izlužnine iz zdravilnih zelišč
  6.      izména  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu: stroj, ki dela samo v eni delovni izmeni, je premalo izkoriščen / delo v nočni izmeni; zaradi velikega števila učencev so uvedli tretjo izmeno; vodja izmene uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo v določeni izmeni / delati v izmenah; pouk poteka v izmenah // časovno sklenjen del kake celote: naši brigadirji bodo delali v drugi izmeni; zdravilišče lahko sprejme v vsaki mesečni izmeni po dvesto otrok 2. navadno s prilastkom skupina delavcev, ki dela v takem časovno sklenjenem delu delovnega procesa: naša izmena dela drugi teden dopoldne / čez en mesec bo te brigadirje zamenjala nova izmena
  7.      izména  tudi zména -e ž (ẹ̑) 1. redko menjava, zamenjava: izmena tekačev pri štafeti 2. zastar. sprememba: nagle izmene vremena
  8.      izmišljenína  -e ž (í) knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar
  9.      izmišljotína  -e ž (í) nav. ekspr. neresnična izjava, pripoved: o njej so pripovedovali vse mogoče izmišljotine; ne meni se za take izmišljotine; gola, prazna izmišljotina
  10.      iznad  tudi znad predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja // knjiž., redko za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine 2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez: temperatura iznad sto stopinj
  11.      izjdba  -e ž () kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljivalit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje
  12.      iznajdévanje  -a s (ẹ́) knjiž. izmišljanje, izmišljevanje: iznajdevanje fabulističnih zapletov / iznajdevanje lastne življenjske poti
  13.      iznajdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. izmišljati si, izmišljevati si: iznajdevati zgodbe
  14.      iznajdítelj  -a m () kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja
  15.      iznajdíteljica  -e ž () ženska oblika od iznajditelj: iznajditeljica nove priprave
  16.      iznajdíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic
  17.      iznajdíteljstvo  -a s () dejavnost iznajditeljev: uspehi na področju iznajditeljstva
  18.      iznajdljív  tudi znajdljív -a -o prid. ( í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.: iznajdljivo si je to priboril
  19.      iznajdljívec  -vca m () ekspr. iznajdljiv človek: tak iznajdljivec bo že rešil to vprašanje
  20.      iznajdljívost  tudi znajdljívost -i ž (í) lastnost, značilnost iznajdljivega človeka: rešil jih je s svojo iznajdljivostjo; presenetila jih je iznajdljivost tega fanta; spretnost in iznajdljivost
  21.      iznajdováti  -újem nedov.) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: iznajdovati konkretne oblike odnosov med ljudmi / skladatelj nenehoma išče in iznajduje odkriva
  22.      izjti  -jdem dov., izšel izšla (á) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister 2. knjiž., redko z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili // zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister izjden -a -o: spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; prim. znajti se
  23.      iznakáziti  -im tudi iznakazíti -ím tudi znakáziti -im tudi znakazíti -ím dov., iznakázil tudi znakázil (ā ; í) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je zelo iznakazila; v pretepu so mu iznakazili obraz; brezoseb. tako ga je iznakazilo, da ga je neprijetno pogledati // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: iznakaziti smisel umetniškega dela; stvar se je iznakazila iznakážen -a -o tudi iznakažèn -êna -o tudi znakážen -a -o tudi znakažèn -êna -o: iznakažen obraz; od dela iznakaženi prsti; iznakažene besede; iznakažena podoba resničnosti
  24.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (; é) ekspr. iznakažen človek
  25.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA