Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.554-3.578)



  1.      ìmpersolen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebnelingv. impersonalna raba brezosebna raba
  2.      impregcija  -e ž (á) glagolnik od impregnirati: impregnacija lesa; impregnacija šotorskega platna / impregnacija je dolgo držala
  3.      impregnacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na impregnacijo: uporabljati različna impregnacijska sredstva / impregnacijska metoda
  4.      impregnt  -a m (ā) teh. sredstvo za impregniranje: žice so zaščitili z impregnantom
  5.      ičica  -e ž () vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: primerjati obe inačici pesmi; starejša inačica drame je tudi ohranjena; inačica besede; sliki sta inačici na isto temo; o dogodku je krožilo med ljudmi več inačic / za opravljanje tega giba je več inačic različnih možnosti / v prislovni rabi boj za obstanek se kaže v naravi v najrazličnejših inačicah; v prvotni inačici je pesem obsegala samo tri kitice
  6.      ìnadekváten  -tna -o prid. (-) knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: inadekvaten izraz; inadekvatno nadomeščanje podrtih stavb z novimi / inadekvaten odgovor neprimeren, neumestenbiol. inadekvatni dražljaj dražljaj, ki čutnic navadno ne vzdraži
  7.      ik  -a -o prid. (ā) zastar. drugačen, različen: po značaju je precej inak / vprašanje je treba obravnavati tudi z inakih vidikov / ekspr. v takih in inakih mislih mu je pot hitro minila podobnih iko prisl.: naj se zgodi tako ali inako
  8.      iko  prisl. (ā) star., s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi storiti se inako hudo biti, milo se storiti: inako se mi stori, ko vidim, kako se mučijo; ob svidenju se je storilo obema inako
  9.      ìnaktíven  -vna -o prid. (-) knjiž. nedejaven, neaktiven: inaktiven član skupnosti ♦ med. inaktivna tuberkuloza tuberkuloza, ki se ne razvija in že dolgo ne kaže bolezenskih znamenj
  10.      inaktivírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko povzročiti, da postane kaj nedejavno, neaktivno: izkazano nezaupanje je sodelavce inaktiviralo ♦ biol. inaktivirati serum, virus
  11.      inavgurácija  -e ž (á) knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete // slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije
  12.      inavgurálen  -lna -o prid. () knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija
  13.      inavgurírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko izročiti, dati kaj pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesno začeti: gledališko sezono so inavgurirali z dramo domačega avtorja / inavgurirati novo koncertno dvorano // publ. uvesti, vpeljati: avtor je s svojim delom inavguriral nov način filozofskega mišljenja inavguríran -a -o: s tem je bila nova smer inavgurirana
  14.      ìndeklibile  -a m (-) lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda
  15.      indiget  -a m () zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove: dobiti, prejeti indigenat
  16.      indigcija  -e ž (á) knjiž., redko nejevolja, jeza, užaljenost: kazati nezadovoljstvo in indignacijo / z indignacijo reči, storiti kaj
  17.      indijánarica  -e ž () literarno delo iz življenja Indijancev: brati indijanarice / predvajati indijanarico
  18.      índijščina  -e ž (í) indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
  19.      índoevrópščina  -e ž (-ọ̑) lingv. indoevropski prajezik
  20.      indoktricija  -e ž (á) glagolnik od indoktrinirati: intenzivirati politično indoktrinacijo / indoktrinacija mišljenja / biti pod stalno indoktrinacijo pod vplivom določene doktrine, nazora
  21.      inferlen  -lna -o prid. () knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska
  22.      inkarcija  -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija
  23.      inkart  -a m () um. obarvanost polti, kože: inkarnat ženskih aktov
  24.      inkartka  -e ž () bot. detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti; rdeča detelja: posejati inkarnatko
  25.      inklicija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo

   3.429 3.454 3.479 3.504 3.529 3.554 3.579 3.604 3.629 3.654  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA