Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.479-3.503)


  1.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
  2.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
  3.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  4.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  5.      hinávček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
  6.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
  7.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
  8.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  9.      hinávec  -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
  10.      hináviti  -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
  11.      hinávka  -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji ♪
  12.      hinávski  -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
  13.      hinávstvo  -a s (ȃ) hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo ♪
  14.      hinávščina  -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
  15.      hinávščiti  -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
  16.      híšna  -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
  17.      hišnína  -e ž (ȋ) davek od hiše: izterjati, plačati hišnino ♪
  18.      híštrna  -e ž (ȋ) nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih ♪
  19.      hitínast  -a -o prid. (ȋ) zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica ♪
  20.      hitrína  -e ž (í) knjiž. hitrica, naglica: odločal se je z izredno hitrino ♪
  21.      hlačevína  -e ž (í) groba in trpežna bombažna tkanina: tkalnica hlačevine ♪
  22.      hladétina  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. žolca: pripraviti hladetino; trese se kakor hladetina 2. gastr. zaradi dodane želatine ali škroba strjena sadna ali škrobnata sladka jed: jabolčna, pomarančna hladetina ♪
  23.      hladétinast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. podoben žolci: hladetinasta gmota ♪
  24.      hlastína  -e ž (í) nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin ♪
  25.      hlevarína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino ♪

   3.354 3.379 3.404 3.429 3.454 3.479 3.504 3.529 3.554 3.579  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA