Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (3.476-3.500) 
- hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak // ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika ♪
- hídrodinámika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika ♪
- hídroelektrárna -e ž (ȋ-ȃ) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje ♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena ♪
- hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
- higiéna -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
- hímna -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
- hinávček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
- hinávčenje -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
- hinavčeváti -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
- hinávčiti -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
- hinávec -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
- hináviti -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
- hinávka -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji ♪
- hinávski -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
- hinávstvo -a s (ȃ) hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo ♪
- hinávščina -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
- hinávščiti -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
- híšna -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica ♪
- hišnína -e ž (ȋ) davek od hiše: izterjati, plačati hišnino ♪
- híštrna -e ž (ȋ) nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih ♪
- hitínast -a -o prid. (ȋ) zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica ♪
- hitrína -e ž (í) knjiž. hitrica, naglica: odločal se je z izredno hitrino ♪
- hlačevína -e ž (í) groba in trpežna bombažna tkanina: tkalnica hlačevine ♪
- hladétina -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. žolca: pripraviti hladetino; trese se kakor hladetina 2. gastr. zaradi dodane želatine ali škroba strjena sadna ali škrobnata sladka jed: jabolčna, pomarančna hladetina ♪
3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 
