Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (34.304-34.328)

34304.      odplêsti  -plêtem dov., odplêtel in odplétel odplêtla, stil. odplèl odplêla (é) narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odplesti zapleteno vrv // odstraniti iz česa spletenega: odplesti trak iz kit ♪
34305.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo ♪
34306.      odpljúniti  -em dov. (ú ȗ) redko s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti z ustnic: odpljunil je cigareto in pognal motor odpljúniti se knjiž. izvreči slino, sluz: obrnil se je stran in se odpljunil ♪
34307.      odpljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s pljuskom odstraniti: val je odpljusknil zaboj s krova 2. s pljuskom odteči: morje je pljusknilo na obalo in spet odpljusknilo ♪
34308.      odplombírati  -am dov. (ȋ) narediti, da kaj preneha biti zaplombirano: odplombirati vagon, varovalko ♪
34309.      odplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi odplovíte (ú ó, ú) s plutjem oddaljiti se: ladja odplove iz pristanišča; odpluti na odprto morje, proti otoku / ekspr. orel je odplul v višine odletel; pren., ekspr. njegove misli so odplule daleč ♪
34310.      odpočíniti  -em dov. (í ȋ) star. odpočiti se, oddahniti se: nič ni odpočinila, šla je kar naprej; sedel je na klop, da se nekoliko odpočine ♪
34311.      odpočítek  -tka m (ȋ) glagolnik od odpočiti se: odpočitek od dela; temeljit odpočitek // knjiž. počitek, počivanje: odpočitka ni poznal; mir in odpočitek ♪
34312.      odpočivalíšče  -a s (í) počivališče: lepo urejeno odpočivališče / odročna odpočivališča za živino ♪
34313.      odpočívati se  -am se in odpočívati si -am si nedov. (í) s prekinitvijo kake dejavnosti sproščati se, krepiti se: posedli so na skale in se odpočivali; dve uri se je odpočival; odpočivati se med delom, pri delu; karavana se odpočiva, redko odpočiva v senci odpočívati si s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa: odpočivati si noge / malo si odpočivati oči, redko odpočivati oči ♪
34314.      odpodíti  -ím dov., odpódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: odpoditi tatu / odpoditi muho; pes je odpodil volka // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odpoditi žalost / s pesmijo ji je odpodil skrbi odpodíti se ekspr. podeč se oditi: deklici se odpodita v sobo / v galop se je odpodil proti domu ♪
34315.      odpoklíc  -a m (ȋ) glagolnik od odpoklicati: predlagati odpoklic delegata; izvolitev in odpoklic članov upravnega odbora; odpoklic diplomatskega predstavnika / odpoklic že prodanih avtomobilov nazaj v servisne delavnice ♪
34316.      odpoklícati  -klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ȋ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče odpoklicati ali razrešiti / odpoklicati diplomatskega predstavnika odločiti, da preneha njegova funkcija v določeni tuji državi // odločiti, da se izvede umik: odpoklicati čete / odpoklicati reševalno ladjo 2. trg. zahtevati že prodano, oddano blago nazaj za določen čas: tovarna je morala odpoklicati vse avtomobile tega modela, izdelane lani odpoklícan -a -o: odpoklicani delegat; bil je odpoklican in premeščen ♪
34317.      odpoklícen  -cna -o prid. (ȋ) polit., v zvezi odpoklicno pismo listina, ki jo diplomatski predstavnik ob premestitvi, upokojitvi izroči poglavarju tuje države ♪
34318.      odpoljubíti  in odpoljúbiti -im dov. (ȋ ū) knjiž. s poljubom, poljubi odstraniti: odpoljubila mu je solze iz oči / ekspr. odpoljubiti komu dvom z obraza; pren., ekspr. spanec mu je odpoljubil izraz trpljenja z ustnic ● knjiž., ekspr. skušala mu je to pojasniti, toda odpoljubil ji je besede s poljubom, s poljubi (na usta) preprečil govorjenje; knjiž., ekspr. odpoljubila mu je besedo ljubezni z ustnic s poljubom vzela; knjiž. poljubil jo je in plaho ga je odpoljubila tudi ona ga je poljubila ♪
34319.      odpoljúbljati  -am nedov. (ú) knjiž. s poljubljanjem odstranjevati: odpoljubljal ji je solze / ekspr. odpoljubljati komu žalost z obraza ● knjiž., ekspr. dleto je odpoljubljalo snov s kamna narahlo odstranjevalo ♪
34320.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
34321.      odpomôči  -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni 2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom ∙ knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti ♪
34322.      odpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom 2. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje: streti, zlomiti sovražnikov odpor; vdati se brez odpora; odpor proti takratni politiki / oborožen, pasiven odpor / splošni ljudski odpor / pozivati k odporu, na odpor; pren. v očeh ji je tlel plamen odpora ∙ publ. sovražnik je nudil močen odpor se je zelo upiral, branil; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih // publ. odporniško gibanje: sodelovati v odporu; sile odpora; voditelji, žrtve odpora ♪
34323.      odpóren ¹ -rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji 2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi ● zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral ♪
34324.      odpóren ² -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odpor: odporne tendence / opaziti sovražnikovo odporno točko ♪
34325.      odpórniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na odpornike ali odporniško gibanje: odporniški letaki; množičen odporniški polet slovenskega ljudstva; prve odporniške skupine 2. v zvezi odporniško gibanje delovanje skupine, množice za osvoboditev okupirane domovine: odporniško gibanje se je okrepilo; vključiti se v odporniško gibanje; član, voditelj odporniškega gibanja / proučevati zgodovino odporniških gibanj v Evropi med drugo svetovno vojno / odporniško gibanje ga je obsodilo na smrt člani, predstavniki odporniškega gibanja ♪
34326.      odpórništvo  -a s (ọ̑) odporniško gibanje: to je bil čas vojne, okupacije in odporništva; zgodovina odporništva ∙ knjiž. znano je bilo njegovo odporništvo nezadovoljstvo, rovarjenje ♪
34327.      odpórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost odpornega: izgubiti, okrepiti odpornost; velika telesna odpornost; odpornost organizma; odpornost proti boleznim / redko zlomil je njeno odpornost odpor / povečati odpornost lesa z impregnacijo; odpornost materiala proti obrabi, ognju, vlagi / odpornost proti pretrgu / odpornost pšenice proti poleganju ♪
34328.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote ♪

   34.179 34.204 34.229 34.254 34.279 34.304 34.329 34.354 34.379 34.404