Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (34.029-34.053) 
- odgrníti in odgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. (delno) odstraniti tkanino, ki kaj pokriva, zakriva: odgrniti odejo, pregrinjalo, zaveso; pren., ekspr. odgrniti zagrinjalo preteklosti // (delno) odstraniti s česa tkanino, ki to pokriva, zakriva: odgrniti mizo, okno, posteljo / pokrite vrtnice so odgrnili odkrili / smehljaj ji je odgrnil bleščeče zobe; pren., knjiž. odgrniti skrivnost 2. star. odmakniti, umakniti: odgrnil je kamen s ceste / odgrnila je veje in previdno stopala naprej odgŕnjen -a -o: odgrnjena skrivnost; postelja je že odgrnjena ♪
- odhacáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko oditi: starec je godrnjaje odhacal na vrt / medved je počasi odhacal nazaj v gozd ♪
- odhájanje -a s (ȃ) glagolnik od odhajati: odhajanje ljudi iz hiše / odhajanje strokovnjakov v tujino / odhajanje k vojakom / natakarjevo odhajanje in prihajanje ♪
- odhájati -am nedov. (ȃ) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več ali da je na določenem mestu: gledala je za njim, ko je odhajal; ljudje so začeli odhajati iz hiše; počasi je odhajal proti vratom / gledali so za vlakom, ki je odhajal se oddaljeval; ladja odhaja iz pristanišča pluje / naši izseljenci so odhajali v Ameriko so se odseljevali; mladina odhaja iz vasi zapušča vas, se zaposluje v mestu // izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: srečal sem ga, ko je odhajal v mesto po opravkih / odhajal sem spat, ko je nekdo potrkal 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: letos odhaja v pokoj / bilo je takrat, ko je
odhajal k vojakom 3. večkrat oditi: prihajal je zadnji in odhajal prvi; odhajala je zgodaj zjutraj in se vračala pozno ponoči / ob sobotah odhaja v mesto nakupovat hodi / pogosto odhaja na izlete hodi ● evfem. nikogar ni bilo ob njej, ko je odhajala s sveta umirala; odhaja na novo službeno mesto prestavljen je odhajáje star.: odhajaje je še enkrat pomahal; odhajaje po stopnicah, je nekaj mrmral odhajajóč -a -e: odhajajoč se je še enkrat ozrl; odhajajoč v tujino, se je poslovil od domačih; odhajajoči svati; gledala je za odhajajočim vlakom; sam.: zavpil je za odhajajočim ♪
- odhitéti -ím dov., odhítel (ẹ́ í) hitro oditi: odhitela je iz sobe; odhiteti na vrt / lastovke so odhitele na jug hitro odletele / avtomobil je odhitel proti mestu hitro odpeljal ♪
- odhlačáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. hlačaje oditi: fantek je odhlačal za materjo / medved počasi odhlača v gozd // slabš. oditi: nazadnje je le odhlačal ♪
- odhòd -óda m (ȍ ọ́) glagolnik od oditi: onemogočiti, preprečiti odhod; čakali so na njegov odhod; pripraviti se za odhod; to se je zgodilo kmalu po njegovem odhodu; pred odhodom na vlak se je oglasil pri njem / to mu je podaril ob odhodu, pri odhodu z doma; njegov nenadni odhod v tujino je vse presenetil; določiti dan odhoda / odhod ladje; prihodi in odhodi vlakov / vsakodnevni odhod na delo / odhod v pokoj / odhod v partizane / njegov odhod s tega sveta je vse pretresel ♪
- odhódek -dka m (ọ̑) nav. mn., ekon. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke ♪
- odhóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odhod: odhodno razpoloženje ♦ žel. odhodni signal; odhodna postaja postaja, s katere vlak odpelje ♪
- odhódnica -e ž (ọ̑) 1. prireditev, pogostitev ob odhodu, slovesu: prirediti odhodnico; iti, povabiti na odhodnico // pesem, ki se poje ob odhodu, slovesu: sestaviti, zapeti odhodnico 2. redko popotnica: žena mu je pripravila odhodnico ● redko pripraviti večerjo za odhodnico za odhod, slovo ♪
- odhódnja -e ž (ọ̑) star. 1. odhod: pripraviti se na odhodnjo; prišel je čas, določen za odhodnjo 2. odhodnica: zapeti komu pesem za odhodnjo / povabiti koga na odhodnjo ♪
- odhrkávati se -am se nedov. (ȃ) s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: odhrkaval se je, pa se ni mogel odhrkati; starec se je kar naprej odhrkaval ♪
- ódičen tudi odíčen -čna -o (ọ̄; ȋ) pridevnik od odica: odična vrvica ♪
- odíčiti -im dov. (í ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: odičiti grob s cvetjem; odičila se je z biseri / cesar ga je odičil z visokimi naslovi odíčen -a -o: slavnostno odičena dvorana ♪
- ódičnica tudi odíčnica -e ž (ọ̄; ȋ) knjiž. vrvica za trnek: pritrditi trnek na odičnico ♪
- odigránje -a s (ȃ) glagolnik od odigrati: po odigranju državne himne so gostje pregledali častno četo / odigranje prekinjenih partij na šahovskem prvenstvu / odigranje odloženih tekem ♪
- odigráti -ám dov. (á ȃ) končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala // poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. v narodnoosvobodilnem gibanju je odigral pomembno vlogo je bil pomemben b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko // z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem ● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je
naredila, kot da je kratkovidna odigráti se knjiž. zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila odigrán -a -o: odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane ♪
- odigrávati -am nedov. (ȃ) knjiž. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem; igrati: odlično je odigraval vlogo glavnega junaka / redko predstavo so odigravali na prostem uprizarjali odigrávati se nav. 3. os., knjiž. goditi se, dogajati se: kaj se odigrava tu; vse se je odigravalo pred njenimi očmi / zgodba se odigrava v drugi polovici prejšnjega stoletja / publ.: v organizmu se odigravajo ob tem velike spremembe nastajajo; med njimi se odigravajo velika nasprotja so; proces se le počasi odigrava poteka, se razvija ♪
- ódij -a m (ọ́) knjiž. sovraštvo, nejevolja: ves odij v zvezi s tem bo padel nanj ♪
- odímiti -im dov. (ȋ ȋ) 1. obdati z dimom: odimiti ose, sršene 2. počrniti, umazati z dimom: odimiti steklo; posoda se je odimila odímljen -a -o: stara odimljena skrinja ♪
- odiózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. neprijeten, zoprn: nobenega dela se ne brani, pa če je še tako odiozno / odiozna policijska služba osovražena ♪
- odírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: odirati prašiča, zajca; vpil je, kakor bi ga živega odirali / odirati na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. nav. ekspr. izkoriščati, izrabljati z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: strašno je odiral svoje dolžnike / odirati delavce izkoriščati, izrabljati ♪
- odiséja -e ž (ẹ̑) odisejada: čez nekaj dni bomo začeli svojo odisejo; v delu je opisana partizanska odiseja od Makedonije do Slovenije / rad pripoveduje o svoji šolski odiseji ♪
- odišáviti -im dov. (ā ȃ) 1. narediti dišeče: odišaviti perilo; skrbno se je počesala in odišavila 2. dodati snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: meso osolimo, popopramo in odišavimo; odišaviti jed s cimetom odišávljen -a -o: odišavljeni lasje; odišavljen s parfumom ♪
- odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel ● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom
osramočen; ne da bi kaj opravil odšèl -šlà -ò knjiž.: odšli gostje ♪
33.904 33.929 33.954 33.979 34.004 34.029 34.054 34.079 34.104 34.129