Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.326-3.350)



  1.      gimstika  -e ž (á) telesne vaje za razvoj in krepitev organizma, telovadba: gojiti gimnastiko; jutranja gimnastika ♦ šport. korektivna gimnastika za popravljanje napak v drži telesa; ritmična gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti
  2.      gimnaziálec  -lca m () zastar. gimnazijec
  3.      gimzij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij
  4.      gimzija  -e ž (á) srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; nekdaj: klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; nižja od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije // stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo
  5.      gimnazíjec  -jca m () dijak gimnazije: dijaški dom za gimnazijce
  6.      gimnazíjka  -e ž () dijakinja gimnazije: na proslavi so pele gimnazijke
  7.      gimnazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na gimnazijo: gimnazijski profesor, ravnatelj / prijatelja sva še iz gimnazijskih let / gimnazijsko poslopje
  8.      gimnazíst  -a m () redko gimnazijec
  9.      gimnazístka  -e ž () redko gimnazijka
  10.      gipsárna  -e ž () pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno
  11.      gladčína  -e ž (í) knjiž., redko gladka površina: voli bi si skoraj polomili noge na gladčini ledu
  12.      gladína  -e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega življenja // zgornja meja tekočine, zlasti vode v naravi: čoln so našli tri metre pod gladino; gladina jezera se zviša vsako uro za nekaj centimetrov; gladina podtalne vode ♦ geogr. morska gladina povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine 2. knjiž., redko gladkost: izredna gladina kože
  13.      glavána  -e ž (ā) ženska oblika od glavan: taka glavana je ∙ preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
  14.      glavarína  -e ž () nekdaj davek od osebe: plačevati glavarino
  15.      glavína  -e ž (í) 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin 3. slabš., redko debela, velika glava
  16.      glávnat  -a -o prid. () ki ima obliko glave: glavnata solata; glavnato zelje
  17.      glavnína  -e ž () 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedroanat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina
  18.      gláževina  -e ž (á) nižje pog. steklene črepinje: stopati po glaževini / urezal se je z glaževino
  19.      glembájevščina  -e ž () ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za Krleževe Glembajeve
  20.      glénast  -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda
  21.      glénavica  -e ž (ẹ́) zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa
  22.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  23.      glínast  -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav
  24.      glit  -áta -o prid. ( ā) bogat z glino: glinata tla
  25.      glinenína  -e ž (í) redko izdelki iz gline: na sejmu je bilo naprodaj mnogo glinenine

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA