Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (32.254-32.278)



  1.      nèuspélost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neuspelega: neuspelost poskusa
  2.      nèuspéšen  -šna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki nima uspeha: neuspešen pouk; neuspešna vzgoja; neuspešna pogajanja / neuspešen pisatelj; neuspešen študent / iskanje je bilo neuspešno brezuspešno
  3.      nèuspéšnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neuspešnega: neuspešnost pogajanj / neuspešnost prošnje / poslovna neuspešnost
  4.      nèuspévanje  -a s (-ẹ́) publ. kar je nasprotno, drugačno od uspevanja: iskali so vzroke za neuspevanje gledališča
  5.      nèustaljèn  -êna -o in nèustáljen -a -o prid. (- -é; -) ki ni ustaljen: neustaljeni izrazi, pojmi / mladi, še neustaljeni ljudje
  6.      nèustaljênost  in nèustáljenost -i ž (-é; -) lastnost, značilnost neustaljenega: neustaljenost izrazov / niso mu zaupali zaradi njegove neustaljenosti
  7.      nèustáven  -vna -o prid. (-á) jur. brezustaven: neustavna doba // protiustaven: neustavno dejanje
  8.      nèustavljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala ∙ ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
  9.      nèustrášen  -šna -o prid. (-) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj
  10.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  11.      nèustrezajóč  tudi nèustrezajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) redko neprimeren: glasbena skupina ni najboljša zaradi neustrezajočih instrumentov
  12.      nèustrézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) neprimeren: neustrezna pripomba / evfem.: živi v neustreznih razmerah slabih; ima majhno, neustrezno stanovanje slabo / neustrezen izraz; neustrezna beseda
  13.      nèustréznost  -i ž (-ẹ́) neprimernost: pritoževali so se zaradi neustreznosti roka / neustreznost znanja
  14.      nèustrežljív  -a -o prid. (- -í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka
  15.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža
  16.      nèustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki ni ustvarjalen: to so neustvarjalni ljudje / njegov neustvarjalni odnos ovira sodelavce
  17.      nèustvarjálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neustvarjalnega: v tem se kaže neustvarjalnost in razkroj stare družbe
  18.      nèustvarljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: neustvarljivi načrti / neustvarljive obljube
  19.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  20.      nèutemeljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja
  21.      nèutéšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèutéšno prisl.: neutešno jokati
  22.      nèutešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla
  23.      nèutešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  24.      nèutihljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel
  25.      nèutolážen  -žna -o prid. (-ā) knjiž. neutolažljiv: ko je umrl mož, je bila neutolažna

   32.129 32.154 32.179 32.204 32.229 32.254 32.279 32.304 32.329 32.354  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA