Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (32.179-32.203)



  1.      nèudŕžen  -žna -o prid. (-) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje
  2.      nèugásen  -sna -o prid. (-ā) knjiž. neugasljiv: neugasen ogenj; neugasna svetloba ∙ ekspr. neugasna žeja zelo velika, huda
  3.      nèuglájen  -a -o tudi nèuglajèn -êna -o prid. (-; - -é) ki ni uglajen, ni olikan: fant je še precej neuglajen / neuglajeno vedenje nèuglájeno tudi nèuglajêno prisl.: neuglajeno se vesti
  4.      nèuglájenost  tudi nèuglajênost -i ž (-; -é) lastnost, značilnost neuglajenega človeka: ni se še znebil svoje neuglajenosti / neuglajenost njegovega nastopa jih je razočarala
  5.      nèuglašèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni uglašen: neuglašen klavir / neuglašeno petje neubrano
  6.      nèuglašênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neuglašenega: neuglašenost klavirja; pren., knjiž. neuglašenost s svetom je dobila v njegovi liriki prav pretresljive oblike
  7.      nèugléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
  8.      nèugóden  -dna -o prid., nèugódnejši (-ọ́ -ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno
  9.      nèugódje  -a s (-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od ugodja: ob misli na jutrišnji dan ga je obšlo neugodje; izražati, občutiti, prikriti neugodje; duševno, telesno neugodje; občutek neugodja / knjiž. z naraščajočim neugodjem je pogledovala na uro nejevoljo
  10.      nèugódnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neugodnega: zaradi neugodnosti razstavnega prostora ni bilo pričakovanega obiska / boriti se je moral z mnogimi neugodnostmi neprijetnostmi, težavami
  11.      nèugotovljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni ugotovljen: avtor dela je neugotovljen; še neugotovljena škoda
  12.      nèugotovljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ugotoviti: neugotovljivi avtorji; ime pesnika je neugotovljivo / brundal je neugotovljiv napev
  13.      nèuhójen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih
  14.      nèujemálen  -lna -o prid. (-) lingv., v zvezi neujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu ne ujema z odnosnico
  15.      nèujémanje  -a s (-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ujemanja: neujemanje cene z vrednostjo
  16.      nèujemljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da ujeti: na konjih so bili neujemljivi / neujemljiv trenutek / neujemljiva svetloba
  17.      nèuklonljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da ukloniti: neuklonljiv človek / neuklonljiv ponos / borili so se z neuklonljivo voljo
  18.      nèuklonljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost neuklonljivega človeka: glas o njegovi neuklonljivosti se je razširil daleč okrog / občudovali so neuklonljivost njegove volje
  19.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja
  20.      nèukročèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani
  21.      nèukrôten  -tna -o prid. (-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh
  22.      nèukrotljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo
  23.      nèukrotljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neukrotljivega: neukrotljivost živali / ekspr.: pritožbe zaradi fantove neukrotljivosti; mladostna neukrotljivost
  24.      nèulovljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv
  25.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled

   32.054 32.079 32.104 32.129 32.154 32.179 32.204 32.229 32.254 32.279  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA