Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (31.929-31.953)



  1.      nèsamokrítičen  -čna -o prid. (-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos
  2.      nèsamoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki ni samoljuben: nesamoljuben človek
  3.      nèsamopríden  -dna -o prid. (-) star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen
  4.      nèsamostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj
  5.      nèsamostójnost  -i ž (-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost
  6.      nèsamozavésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop nèsamozavéstno prisl.: nesamozavestno se vesti
  7.      nèsatiníran  -a -o prid. (-) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti
  8.      nèsebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  9.      nèsebíčnost  -i ž (-) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti
  10.      nêsen  -sna -o prid. (é) nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica
  11.      nèsentimentálen  -lna -o prid. (-) ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost
  12.      nesesêr  -ja m () torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser
  13.      nèsestávljen  -a -o [sǝs in ses] prid. (-) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljenalingv. deljenje nesestavljenih besed
  14.      nèsigníran  -a -o prid. (-) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice
  15.      nèsigúren  -rna -o prid. (-) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen
  16.      nèsimétričen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki
  17.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
  18.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati
  19.      nèsistemátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva
  20.      nèskaljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo
  21.      nèskaljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče
  22.      nèskaljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal
  23.      nèskláden  -dna -o prid. (-á) ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje
  24.      nèskládje  -a s (-) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu
  25.      nèskládnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja

   31.804 31.829 31.854 31.879 31.904 31.929 31.954 31.979 32.004 32.029  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA