Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (31.579-31.603) 
- nèpovézanost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju ♪
- nèpovezovánje -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
- nèpovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
- nèpovráten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪
- nèpovrnljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepovrnljivega: nepovrnljivost časa / sekunde so se leno odmikale v nepovrnljivost ♪
- nèpozáben -bna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi ♪
- nèpozábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost ♪
- nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
- nèpozórnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere // nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum ♪
- nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren ♪
- nèpráktičnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
- nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèprávdanski -a -o prid. (ȅ-ȃ) star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno ♪
- nèprávden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) jur. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek ♪
- nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā) ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti ♪
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv.
nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje ♪
- nèpravíčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravičnega: nepravičnost ocene, presoje / socialna nepravičnost ♪
- nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi
so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
- nèpravílnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪
- nèpravočásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda ♪
- nèpravosláven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani ♪
- nèpravovéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje ♪
31.454 31.479 31.504 31.529 31.554 31.579 31.604 31.629 31.654 31.679