Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (31.554-31.578)



  1.      nèposušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
  2.      nèposvečèn  -êna -o prid. (- -é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen
  3.      nèpoškodován  -a -o prid. (-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani
  4.      nèpoštèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe
  5.      nèpoštênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov
  6.      nèpotekljív  -a -o prid. (- -í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja
  7.      nèpotešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla
  8.      nèpotešênost  -i ž (-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost
  9.      nèpotešljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva
  10.      nèpotopljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepotopljivega: nepotopljivost čolna, ladje
  11.      nèpotréba  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem
  12.      nèpotrében  -bna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
  13.      nèpotrébnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži
  14.      nèpotrébnica  -e ž (-ẹ̑) ekspr. nepotrebna, nekoristna ženska: gledajo jo kot kako nepotrebnico
  15.      nèpotrébnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
  16.      nèpotŕgan  -a -o prid. (-) ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja
  17.      nèpotŕjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih
  18.      nèpotróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek
  19.      nèpotróšen  -šna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja
  20.      nèpotrpežljívec  -vca m (-) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca
  21.      nèpotrpežljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost
  22.      nèpotvórjen  -a -o prid. (-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjenaknjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega
  23.      nèpoučèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav
  24.      nèpovábljen  -a -o prid. (-á) ki ni povabljen: povabljeni in nepovabljeni udeleženci kongresa; sklenila je, da nepovabljena ne gre več v to hišo / ekspr. upam, da nisem nepovabljeni gost nezaželeni
  25.      nèpovézan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati

   31.429 31.454 31.479 31.504 31.529 31.554 31.579 31.604 31.629 31.654  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA