Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.151-3.175)


  1.      emanacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od emanacija: emanacijski proces ♪
  2.      embrionálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na embrio: embrionalni krvni obtok; embrionalni razvoj; embrionalna celica / embrionalni organ organ, ki ga ima organizem samo v fazi embria / spremljati razvoj družbenega razreda od njegovih embrionalnih oblik; takrat je bila ljudska oblast šele v svojem embrionalnem stanju ♪
  3.      emocionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje ♪
  4.      emocionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪
  5.      êna...  in ena... prvi del zloženk (ē) za eno večji od vsote desetic, na katere se nanaša: enaindvajset, enainštirideset ♪
  6.      enačáj  -a m (ȃ) mat. znak za enakost: napisati enačaj; vrednosti na obeh straneh enačaja se morata ujemati; pren., publ. v njegovi liriki je med ljubeznijo in življenjem postavljen enačaj ♪
  7.      enáčba  -e ž (ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z znaki za seštevanje, odštevanje in množenje; diferencialna enačba v kateri nastopajo odvodi funkcije; kvadratna enačba z neznankami v drugi potenci; enačba prve stopnje ali linearna enačba z neznankami v prvi potenci ◊ astr. časovna enačba razlika med pravim in povprečnin sončnim časom; kem. enačba kvalitativni in kvantitativni prikaz reakcije s kemijskimi formulami in simboli ♪
  8.      enáčenje  -a s (ā) glagolnik od enačiti: ne strinja se z njenim enačenjem teh dveh pojmov / enačenje sedanjih razmer z razmerami pred vojno je nemogoče ♪
  9.      enáčica  -e ž (ȃ) redko varianta, inačica: enačice besede; odkril je celo vrsto enačic te pesmi ♪
  10.      enáčiti  -im nedov. (á ȃ) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega ♪
  11.      ênaindvájset  -ih štev. (ē-ȃ) izraža število ali številko enaindvajset [21]: star enaindvajset let; sam.: igr. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset ♪
  12.      ênaindvájseti  -a -o štev. (ē-ȃ) ki v zapovrstju ustreza številu enaindvajset: enaindvajseti rojstni dan; ob enaindvajseti (uri) ♪
  13.      ênainpólkrat  [u̯k] prisl. (é-ọ̑) izraža povečanje ali zmanjšanje za eno enoto in pol: enainpolkrat več ♪
  14.      ênainštírideset  -ih štev. (ē-ȋ) izraža število ali številko enainštirideset [41]: v vasi je enainštirideset hiš / borec iz, od leta enainštirideset udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ♪
  15.      ênainštírideseti  -a -o štev. (ē-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu enainštirideset: na tabeli je bil na enainštiridesetem mestu / borec iz, od enainštiridesetega leta udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ♪
  16.      enájst  -ih štev. (á) izraža število enajst [11] a) v samostalniški rabi: od enajstih so živi še trije / ob enajstih dopoldne; pridem ob enajstih (zvečer) 23h b) v prilastkovi rabi: z enajstimi možmi; tudi neskl. z enajst možmi // neskl. izraža številko enajst: leži v sobi 11 ♪
  17.      enajst...  ali enájst... in enajst... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na število enajst: enajstletnica, enajstmetrovka ♪
  18.      enajstérec  in enajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom: pesem v enajstercih ♪
  19.      enajstérica  -e ž (ẹ̑) skupina enajstih oseb: enajsterica občinskih mož // publ. nogometno moštvo: to je bila tekma dveh solidnih enajsteric ♪
  20.      enájsti  -a -o štev. (á) ki v zapovrstju ustreza številu enajst: že enajsti dan je zdoma; enajsti prizor; enajstega [11.] decembra; ob enajsti (uri) 11h; 23h ∙ šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine ♪
  21.      enajstíca  -e ž (í) 1. pog. številka enajst: napisal je desetico in enajstico 2. enajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi ♪
  22.      enájstič  prisl. (á) pri ponavljanju ali v zapovrstju na enajstem mestu: enajstič zadet ♪
  23.      enajstína  -e ž (í) del na enajst enakih delov razdeljene celote: dobiti enajstino izkupička ♪
  24.      enájstka  -e ž (ā) pog. številka enajst ♪
  25.      enájstkrat  prisl. (á) izraža enajst ponovitev: enajstkrat prepisati ♪

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA