Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (31.479-31.503)



  1.      nèpodkúpen  -pna -o prid. (-ū) star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa
  2.      nèpodkupljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja
  3.      nèpodkupljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepodkupljivega človeka: cenijo ga zaradi njegove nepodkupljivosti
  4.      nèpodložèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni podložen: ramena obleke so nepodložena / nepodloženi plašč; nepodloženo krilo
  5.      nèpodóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna
  6.      nèpodóbnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna
  7.      nèpodožívljen  -a -o prid. (-) knjiž. nedoživljen, nedoživet: njegov odnos do opisovanih oseb je papirnat, nepodoživljen
  8.      nèpodréjanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam
  9.      nèpodrejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva
  10.      nèpoétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nepesniški: vsakdanje, nepoetične besede
  11.      nèpogléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz
  12.      nèpogójen  -jna -o prid. (-ọ̄) jur. ki ni pogojen: nepogojna kazen nèpogójno prisl.: nepogojno obsojen
  13.      nèpogréšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih
  14.      nèpogrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati
  15.      nèpogrešljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča
  16.      nèpogúmen  -mna -o prid. (-ū) ki mu manjka poguma, odločnosti: fant je preveč nepogumen / knjiž. do tega problema imajo nepogumen odnos
  17.      nèpojásnjen  -a -o prid. (-) ki ni pojasnjen, ni razložen: nepojasnjene jezikovne posebnosti; nepojasnjena pravila igre / izginili so na nepojasnjen način / nepojasnjen zločin
  18.      nèpojmljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom nèpojmljívo prisl.: bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana
  19.      nèpoklícan  -a -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni poklican, ni usposobljen za kaj: za presojanje tega problema se čuti nepoklicanega // nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepoklicanih gostov; mednje je prišel nepoklican // neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nepoklicane roke nèpoklícano prisl.: nepoklicano poučevati
  20.      nèpoklícen  -cna -o prid. (-) ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine nèpoklícno prisl.: nepoklicno se ukvarjati s čim
  21.      nèpokójen  -jna -o prid. (-ọ̄) knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje nèpokójno prisl.: oči so nepokojno gledale proti vratom
  22.      nèpokopán  -a -o prid. (-á) ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla
  23.      nèpokorávanje  -a s (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom
  24.      nèpokóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi
  25.      nèpokórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti

   31.354 31.379 31.404 31.429 31.454 31.479 31.504 31.529 31.554 31.579  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA