Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.126-3.150)


  1.      dvorovína  -e ž (í) jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista ♪
  2.      dvóústnat  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec ♪
  3.      dvóznáčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum ♪
  4.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega ♪
  5.      ebenovína  -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina ♪
  6.      ebenovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
  7.      edínščina  -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
  8.      ednína  -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi ♪
  9.      ékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat ♪
  10.      eksaminánd  -a m (ā) star. izpraševanec (pri izpitu): eksaminand je bil ves zmeden ♪
  11.      eksaminátor  -ja m (ȃ) knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje ♪
  12.      eksponát  -a m (ȃ) predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet: poslati eksponate za razstavo; muzejski, sejemski eksponat; sestaviti katalog stalnih eksponatov v galeriji ♪
  13.      ekspresnína  -e ž (ȋ) ptt pristojbina za ekspresno pošiljko: ekspresnina za pisma in pakete ♪
  14.      ékstraordináren  -rna -o prid. (ẹ̑-ȃ) knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek ♪
  15.      ékstraordinárij  -a m (ẹ̑-á) knjiž. izredni profesor ♪
  16.      ekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. naseljeno, obljudeno področje: barje je bilo velika vrzel sredi ekumene / antična ekumena ♪
  17.      elektrárna  -e ž (ȃ) objekt z napravami za proizvajanje električne energije: nova elektrarna že obratuje; graditi elektrarne; elektrarna na atomski pogon ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; vodna elektrarna hidroelektrarna ♪
  18.      elektrenína  -e ž (í) elektr. elektrina ♪
  19.      elektrína  -e ž (í) elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu: nabit z elektrino / negativna, pozitivna elektrina / števec elektrine ♪
  20.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument ♪
  21.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike ♪
  22.      eliminácija  -e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke ♪
  23.      eliminacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eliminacijo: eliminacijski postopek ♦ šport. eliminacijska vožnja izločilna vožnja ♪
  24.      eliminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) izločilen: eliminatorni izpit; tekmovali so po eliminatornem sistemu ♦ jur. eliminatorni ukrep ukrep, ki z zaporno ali smrtno kaznijo izloči človeka iz družbe ♪
  25.      emanácija  -e ž (á) 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti // kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami ♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron ♪

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA