Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (30.954-30.978)



  1.      nèizdélan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel
  2.      nèizdélanost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda
  3.      nèizdiferencíran  in nèzdiferencíran -a -o prid. (-) publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi
  4.      nèizglájen  tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (-; - -é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena
  5.      nèizgovorjèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizraženaknjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega
  6.      nèizgovorljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim
  7.      nèizgubljív  tudi nèzgubljív -a -o prid. (- -í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota
  8.      nèizhójen  tudi nèshójen -a -o prid. (-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
  9.      nèizjémnost  -i ž (-ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava
  10.      nèizjókan  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze
  11.      nèizkorenljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive
  12.      nèizkoríščenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora
  13.      nèizkrívljen  -a -o prid. (-) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
  14.      nèizkústven  -a -o prid. (-) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba
  15.      nèizkúšenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
  16.      nèizljúbljen  -a -o prid. (-ū) knjiž., redko ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni
  17.      nèizmalíčen  in nèzmalíčen -a -o prid. (-) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
  18.      nèizméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna
  19.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora
  20.      nèizmerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine
  21.      neizmérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje
  22.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota
  23.      nèizoblikovánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov
  24.      nèizobráženost  -i ž (-) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost
  25.      nèizogíben  -bna -o prid. (-) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno

   30.829 30.854 30.879 30.904 30.929 30.954 30.979 31.004 31.029 31.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA