Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (30.879-30.903)



  1.      negližé  -ja m (ẹ̑) knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže ∙ knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči
  2.      nèglobòk  -ôka -o prid. (- -ó) ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
  3.      nègmôten  -tna -o prid. (-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč
  4.      negnòj  -ôja in negnój -a m ( ó; ọ̑) bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel
  5.      nègnojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja
  6.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
  7.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
  8.      negodè  -éta m ( ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
  9.      negodè  -éta s ( ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
  10.      nègóden  tudi nègôden -dna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna
  11.      negóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
  12.      negódnica  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica 2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami
  13.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost
  14.      negodováti  -újem nedov.) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli
  15.      nègojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani
  16.      nègospodáren  -rna -o prid. (-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati
  17.      nègospodárnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja
  18.      nègospodárski  -a -o prid. (-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organiekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove
  19.      nègospodárstvo  -a s (-) publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu
  20.      nègostoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
  21.      negotínec  -nca m () agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca
  22.      nègotòv  -óva -o prid. (- -ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati
  23.      nègotóvost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo ∙ publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje
  24.      negoválen  -lna -o prid. () namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih
  25.      negoválka  -e [tudi k] ž () ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka

   30.754 30.779 30.804 30.829 30.854 30.879 30.904 30.929 30.954 30.979  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA