Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (30.479-30.503)


  1.      múkati  -am nedov. (ū) oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom mukajóč -a -e: mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave ♪
  2.      múkepóln  -a -o [u̯n] prid. (ú-ọ̑ ú-ọ́) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost ♪
  3.      múkniti  -em dov. (ú ȗ) nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni muknil / čeprav ga je bolelo, ni niti muknil ♪
  4.      múkoma  prisl. (ū) knjiž. z veliko težavo, z velikim naporom: mukoma izražati misli; mukoma se krotiti; mukoma si utirati gaz ♪
  5.      mukotŕpen  -pna -o prid. (r̄) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno ♪
  6.      mukózen  -zna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze ♪
  7.      múksniti  -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besede ne muksne / poslušal je in si ni upal niti muksniti ♪
  8.      múl  -a m (ȗ) tekst. redka, mehka bombažna tkanina v platneni vezavi: obveze, okenske zavesice iz mula ♪
  9.      múla 1 -e ž (ú) 1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile: jahati, tovoriti na muli; mule in mezgi; natovorjen, trmast kot mula zelo // samica te živali: mule in mulci 2. nar. zahodno deklica, dekle: poslati mulo v trgovino / ima same mule hčere ♪
  10.      múla 2 -e ž (ú) pog. kazanje jeze, nejevolje, navadno z vztrajnim molkom; kujanje: z mulo ne boš nič dosegel / ženska mula in trma / držati, kuhati, pasti mulo ♪
  11.      mulác  -a m (ȃ) nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulaci so dražili otroke / kot nagovor ti presneti mulac, si se spet potepal ♪
  12.      múlar  -ja m (ȗ) kdor se (poklicno) ukvarja z oskrbovanjem mul: najeti mularja / pri vojakih je bil dodeljen k mularjem / klici mularjev mulovodcev ♪
  13.      mularíja  -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
  14.      múlast 1 -a -o prid. (ú) pog., nav. slabš. neprijazen, nepriljuden: mulast otrok; mulasta ženska ♪
  15.      múlati se  -am se nedov. (ȗ) nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek) ♪
  16.      mulátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mulate: mulatski obrazi / mulatski otroci ♪
  17.      múlca  -e ž (ȗ) gastr. sladka krvavica s pinjolami in rozinami, znana na Primorskem: postregla jima je z mulco in krompirjem ♪
  18.      múlec  -lca m (ȗ) 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji ♪
  19.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto ♪
  20.      múlica  -e ž (ú) manjšalnica od mula1: jahati na mulici ♪
  21.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti ♪
  22.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  23.      múliti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo ♪
  24.      múlj  -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji ♪
  25.      muljáva  -e ž (ȃ) nar. trava, paša: v marcu še ni muljave ♪

   30.354 30.379 30.404 30.429 30.454 30.479 30.504 30.529 30.554 30.579  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA