Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (3.026-3.050)


  1.      donkihótščina  -e ž (ọ̑) redko donkihotstvo: to je pristna donkihotščina ♪
  2.      donna  gl. dona ♪
  3.      donosnína  -e ž (ȋ) fin. davek od donosa: donosnina od obrti, kmetijstva ♪
  4.      doprinášati  -am nedov. (ȃ) 1. publ. pomagati, prispevati: to so dosežki, ki doprinašajo k razvoju urbanizma / doprinašati napore za dograditev dežele; doprinašati žrtve žrtvovati se 2. zastar. delati, početi: kakšne hudobije doprinaša ♪
  5.      dosmrtnína  -e ž (ȋ) redko dosmrtna članarina ♪
  6.      dostavnína  -e ž (ȋ) plačilo za dostavo: plačati dostavnino; dostavnina za časopis, za mleko ♪
  7.      doznánje  -a s (ȃ) glagolnik od doznati: doznanje resnice / to doznanje jo je napolnilo z gnusom ♪
  8.      doznátek  -tka m (ȃ) star. ugotovitev, spoznanje: empirični doznatki; doznatki moderne zgodovine ♪
  9.      doznáti  -ám dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je doznati objektivno resnico / iz njegovih pisem so doznali, da se kmalu vrne izvedeli ♪
  10.      doznáva  -e ž (ȃ) star. zaznava: povezati posamezne elemente doznav ♪
  11.      doznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od doznavati: doznavanje duševnega sveta ♪
  12.      doznávati  -am nedov. (ȃ) star. zaznavati, čutiti: doznaval je dišave, ki so se širile po zraku; doznaval je, da se luči na obrežju množijo / doznavati s čuti / iz omenjenih virov doznavamo naslednje ugotavljamo, spoznavamo ♪
  13.      doznáven  -vna -o prid. (á ā) star. zaznaven, opazen: dihanje je bilo komaj doznavno ♪
  14.      doznávnost  -i ž (á) star. zaznavnost, opaznost: rahla doznavnost dihanja / ta pojav je na robu doznavnosti ♪
  15.      dracéna  -e ž (ẹ̑) bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno ♦ vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec ♪
  16.      dragonáda  -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
  17.      dragónar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem ♪
  18.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina ♪
  19.      dragotínar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja ♪
  20.      dragotínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dragotinarje ali dragotinarstvo: dragotinarski izdelek; dragotinarska delavnica ♪
  21.      draguljárna  -e ž (ȃ) trgovina z nakitom in dragimi kamni: prodajati v draguljarni ♪
  22.      drájna  -e ž (ȃ) slabš. 1. slaba, poulična popevka: prepevati pijanske drajne; le kje se je naučil tisto drajno 2. vlačuga, prostitutka: zaradi neke drajne je ves nesrečen 3. kraj, dežela s slabimi, neurejenimi razmerami: nočem več živeti v tej hudičevi drajni ♪
  23.      drenáža  -e ž (ȃ) 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo ♪
  24.      drenážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka ♪
  25.      drenovína  in drénovina -e ž (í; ẹ́) drenov les: suha drenovina ♪

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA