Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (29.979-30.003)


  1.      mólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mol2: določiti molsko maso beljakovin / molska prostornina plina ♪
  2.      mólsti  mólzem [ou̯] nedov. (ọ́) 1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst // nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov ∙ pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh 2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše 3. redko premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli ♪
  3.      moltón  -a m (ọ̑) tekst. mehka, na pravi strani kosmata, navadno volnena tkanina: obleka iz moltona ♪
  4.      molzáč  -a [u̯z] m (á) kdor molze; molznik: spreten molzač / vzeti v službo dva strojna molzača ♪
  5.      mólzen  -zna -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda 2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival ● ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati ♪
  6.      molzníca  -e [u̯z] ž (í) ženska, ki molze: spretna molznica ♪
  7.      mólznik  -a [u̯z] m (ọ̑) molzišče: krave prignati v molznik ♪
  8.      molzník  -a [u̯z] m (í) 1. kdor molze: spreten molznik 2. redko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: poln molznik mleka ♪
  9.      molznják  -a [u̯z] m (á) posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: z molznjakom je prišla iz hleva / poln molznjak mleka ♪
  10.      mólznost  -i [u̯z] ž (ọ́) zmožnost, sposobnost za dajanje mleka; mlečnost: z dobro krmo zvišati molznost krav; krave z nizko, visoko molznostjo / krmljenje krav v molznosti ♦ vet. hitrost iztekanja mleka iz vimena ♪
  11.      mólža  -e [u̯ž] ž (ọ́) 1. iztiskanje, odvzemanje mleka iz vimena: prenehati z molžo; jutranja, opoldanska molža; stroj, prostor za molžo / mleko od prve, zadnje molže; ročna, strojna molža; molža s strojem 2. kar je namolzeno: namolzla je toliko mleka, da take molže že dolgo ni bilo; vso molžo je razlila ♪
  12.      mólžarica  -e [u̯ž] ž (ọ̑) redko ženska, ki molze; molznica: molžarice so namolzle polne golide mleka ♪
  13.      mólžnja  -e [u̯ž] ž (ọ́) redko molža: ni hotel piti mleka precej po molžnji; jutranja molžnja / namolzla je toliko mleka, da take molžnje že dolgo ni bilo ♪
  14.      momènt  -ênta m (ȅ é) 1. pog. trenutek, hip: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment // čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih 2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti ◊ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet ♪
  15.      momentán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. trenuten, hipen: navdušenje je bilo samo momentano / momentani položaj se zdi zelo slab momentáno prisl.: razmere so momentano ugodne ♪
  16.      momênten  -tna -o prid. (ȇ) knjiž. trenuten, hipen: to je bila samo momentna slabost / momentno stanje stvari ◊ strojn. momentni ključ ključ za vijake, pri katerem se da nastaviti ali meriti navor pri privijanju ♪
  17.      momljáč  -a m (á) 1. nav. ekspr. kdor nerazločno, bolj tiho govori: tega starega momljača skoraj nič ne razumem 2. ekspr., redko medved: otroci so z zanimanjem ogledovali rjavega momljača ♪
  18.      momljánje  -a s (ȃ) glagolnik od momljati: ne razumem njegovega momljanja / spominja se otrokovega prvega momljanja bebljanja / jezen je bil na njegovo momljanje o tej stvari / medvedovo momljanje ♪
  19.      momljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti 2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja 3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha ● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice momljáje: momljaje je nekaj vprašal momljajóč -a -e: momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti ♪
  20.      mónd  -a m (ọ̑) igr. igralna karta pri taroku z rimsko številko enaindvajset: ujeti monda; vzeti z mondom ♪
  21.      mondén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: monden človek; mondena dama; bila je mondena / monden svet; mondeno kopališče, letovišče / monden sprejem, vrvež ♪
  22.      mondénka  -e ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanka: samozavestno nastopajoča mondenka; pariška mondenka ♪
  23.      mondúra  -e ž (ȗ) star. uniforma: obleči si monduro; ponošena, vojaška mondura ♪
  24.      monêra 1 -e ž (ȇ) biol., po Haecklu najpreprostejše enocelično bitje brez jedra: razpravljati o monerah ♪
  25.      monêra 2 -e ž (ȇ) zgod., pri starih Grkih vojna ladja z eno vrsto vesel na vsaki strani ♪

   29.854 29.879 29.904 29.929 29.954 29.979 30.004 30.029 30.054 30.079  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA