Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (2.951-2.975)



  1.      dlêsna  -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne
  2.      dnevnína  -e ž () nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino
  3.      dnína 1 -e ž () delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne
  4.      dnína 2 -e ž (í) nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi
  5.      dnínar  -ja m () najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar
  6.      dnínarica  -e ž () najeta kmetijska delavka, plačana na dan: domača hči in dninarice okopavajo krompir; preživljala se je kot dninarica
  7.      dniriti  -im nedov.) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah
  8.      dnínarka  -e ž () dninarica: njegova mati je bila dninarka
  9.      dnínarski  -a -o () pridevnik od dninar: dninarsko delo
  10.      dobovína  -e ž (í) star. hrastov les: miza iz dobovine
  11.      dobránati  -am tudi dobrati -ám dov. (ā; á ) končati brananje: dobranala sta in izpregla
  12.      dobríčina  -e m () ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine
  13.      dobríčina  -e ž () ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina
  14.      dobrína  -e ž (í) 1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb: pridobivati, proizvajati dobrine; gospodarske, potrošne dobrine; težiti po vedno novih materialnih dobrinah; duhovne dobrine; ustvarjati kulturne dobrine; izmenjava raznih dobrin 2. redko korist: cepljenje proti boleznim je velika dobrina naših otrok; to je dobrina za vse ljudi 3. knjiž. dobra, pozitivna lastnost: etične dobrine; planinstvo vzbuja v ljudeh moralne dobrine
  15.      dobrolétina  -e ž (ẹ̄) nar. dobrovita: grm dobroletine
  16.      dobrolétovina  in dobroletovína -e ž (ẹ̄; í) nar. dobrovita: posekati dobroletovino
  17.      dobronaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.: svetujem ti dobronamerno
  18.      dobronamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna
  19.      dobrovítovina  in dobrovitovína -e ž (; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine
  20.      dognje  -a s () 1. nav. mn. kar se doseže z razmišljanjem, raziskovanjem: priti do izvirnih dognanj; delo temelji na znanstvenih dognanjih; medicinska dognanja; najnovejša dognanja o vesolju; upoštevati dognanja moderne znanosti in tehnike 2. glagolnik od dognati: iskanje in dognanje zakonitosti v razvoju
  21.      dognost  -i ž (á) značilnost dognanega: jezikovna dognanost daje delu še posebno vrednost; oblikovna, tehnična, umetniška dognanost; dognanost pesmi, skladbe; težnja po dognanosti
  22.      dogti  -žênem dov., doženíte (á é) 1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čimprej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi ♦ jur. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive 3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo ∙ star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je 4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta dogn -a -o: Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan ∙ redko opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; redko ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
  23.      dogodívščina  -e ž () nenavaden, zanimiv, vznemirljiv doživljaj: blodi po svetu in išče dogodivščin; pripoveduje nam o nezaslišanih dogodivščinah; njegove ljubezenske dogodivščine; želja po dogodivščinah
  24.      dogovína  -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
  25.      dohodarína  -e ž () zastar. dohodnina

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA