Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (2.929-2.953)



  1.      disemicija  -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu
  2.      diskrecioren  -rna -o prid. () nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica
  3.      diskrimicija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  4.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  5.      diskriminta  -e ž () mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante
  6.      diskrimitorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  7.      disonca  -e ž () 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja
  8.      disončen  -čna -o prid. () disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar
  9.      disonten  -tna -o prid. () nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli
  10.      disontnost  -i ž () lastnost, značilnost disonantnega: muz. disonantnost skladbe / knjiž. v pesmi se izraža disonantnost njegovega razpoloženja
  11.      disproporciolen  -lna -o prid. () ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni
  12.      disproporciolnost  -i ž () 1. značilnost disproporcionalnega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcionalnost okna 2. disproporc: disproporcionalnost med posameznimi področji družbenega življenja
  13.      dišavína  -e ž (í) zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava: prodajati dišavine
  14.      dišéčina  tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami
  15.      divicija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje
  16.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost
  17.      divizior  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja
  18.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
  19.      divjáščina  -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino
  20.      divjína  -e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
  21.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list
  22.      dlánastokŕp  -a -o prid. (á- á-) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine
  23.      dlêsna  -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne
  24.      dnevnína  -e ž () nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino
  25.      dnína 1 -e ž () delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne

   2.804 2.829 2.854 2.879 2.904 2.929 2.954 2.979 3.004 3.029  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA