Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (2.929-2.953) 
- diseminácija -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
- diskrecionáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica ♪
- diskriminácija -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam ♪
- diskriminacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki ♪
- diskriminánta -e ž (ȃ) mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante ♪
- diskriminátorski -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika ♪
- disonánca -e ž (ȃ) 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja ♪
- disonánčen -čna -o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar ♪
- disonánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli ♪
- disonántnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost disonantnega: muz. disonantnost skladbe / knjiž. v pesmi se izraža disonantnost njegovega razpoloženja ♪
- disproporcionálen -lna -o prid. (ȃ) ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni ♪
- disproporcionálnost -i ž (ȃ) 1. značilnost disproporcionalnega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcionalnost okna 2. disproporc: disproporcionalnost med posameznimi področji družbenega življenja ♪
- dišavína -e ž (í) zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava: prodajati dišavine ♪
- dišéčina tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami ♪
- divinácija -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje ♪
- divinatóričen -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost ♪
- divizionár -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja ♪
- divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke ♪
- divjáščina -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino ♪
- divjína -e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina ♪
- dlánast -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list ♪
- dlánastokŕp -a -o prid. (á-ȓ á-r̄) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine ♪
- dlêsna -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne ♪
- dnevnína -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino ♪
- dnína 1 -e ž (ȋ) delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne ♪
2.804 2.829 2.854 2.879 2.904 2.929 2.954 2.979 3.004 3.029