Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (2.926-2.950)



  1.      dinastíja  -e ž () vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov
  2.      disciplína  -e ž () 1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / žarg. ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi 2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline
  3.      discipliren  -rna -o prid. () disciplinski: disciplinarni red; disciplinarna pravila / disciplinarna preiskava
  4.      disemicija  -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu
  5.      diskrecioren  -rna -o prid. () nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica
  6.      diskrimicija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  7.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  8.      diskriminta  -e ž () mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante
  9.      diskrimitorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  10.      disonca  -e ž () 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja
  11.      disončen  -čna -o prid. () disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar
  12.      disonten  -tna -o prid. () nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli
  13.      disontnost  -i ž () lastnost, značilnost disonantnega: muz. disonantnost skladbe / knjiž. v pesmi se izraža disonantnost njegovega razpoloženja
  14.      disproporciolen  -lna -o prid. () ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni
  15.      disproporciolnost  -i ž () 1. značilnost disproporcionalnega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcionalnost okna 2. disproporc: disproporcionalnost med posameznimi področji družbenega življenja
  16.      dišavína  -e ž (í) zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava: prodajati dišavine
  17.      dišéčina  tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami
  18.      divicija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje
  19.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost
  20.      divizior  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja
  21.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
  22.      divjáščina  -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino
  23.      divjína  -e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
  24.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list
  25.      dlánastokŕp  -a -o prid. (á- á-) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA