Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (28.904-28.928)



  1.      mél  -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
  2.      melafír  -ja tudi -a m () petr. drobnozrnata temna predornina: melafirji in diabazi
  3.      melamín  -a m () kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
  4.      melamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na melamin: melaminska plošča
  5.      mélange  -ea in melanž -a [melánž] m () tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena
  6.      melanhóličen  -čna -o prid. (ọ̑) čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament // ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina
  7.      melanholíja  -e ž () 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo
  8.      melanín  -a m () biol. snov, ki daje koži, lasem rjavo, temno barvo: v koži črncev je veliko melanina
  9.      melanít  -a m () teh. laminat slovenske proizvodnje: obložiti z melanitom; neskl. pril.: melanit plošča
  10.      melása  -e ž () kem. gosta, temno rjava tekočina, ki ostane pri proizvodnji sladkorja: krmilu dodana melasa; špirit iz melase
  11.      melinít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z melinitom
  12.      meliorácija  -e ž (á) izboljšanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: povečati donos z melioracijo; melioracija kmetijskih zemljišč; sredstva za melioracijo so zagotovljena / melioracija gozdov izboljšanje gozdov z gojitvijo ustreznejših drevesnih vrst, skrbnejšim vzdrževanjem
  13.      melioracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melioracijo: melioracijski ukrepi; melioracijska dela / melioracijski načrt / nova melioracijska področja
  14.      melioratíven  -vna -o prid. () s katerim se meliorira: meliorativno pogozdovanje / meliorativna drevesna vrsta
  15.      meliorírati  -am nedov. in dov. () izboljševati zemljišča z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: meliorirali so tisoč hektarov nerodovitne površine; meliorirati zemljišča ob reki melioríran -a -o: meliorirana zemljišča
  16.      melíran  -a -o prid. () 1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina 2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado ◊ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
  17.      melísa  -e ž () začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cveti: listi melise; duh po melisi
  18.      melísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na meliso: melisni listi / melisno olje / star. melisne jagode melisnice
  19.      melísnica  -e ž () nav. mn. bonbon, v katerem je kot dodatek melisno olje: kupiti melisnice; bele in rdeče melisnice
  20.      melíšče  -a s (í) grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča
  21.      melíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje
  22.      melízem  -zma m () muz. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju
  23.      melizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
  24.      mélj  -a m (ẹ̑) (zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
  25.      meljáč  -a m (á) redko kočnik: korenina meljača

   28.779 28.804 28.829 28.854 28.879 28.904 28.929 28.954 28.979 29.004  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA