Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (28.804-28.828) 
- mèdvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja ♪
- mèdzóben -bna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih ♪
- mèdzvézden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor ♦ astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru ♪
- mefístovski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati ♪
- méga... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na milijon: megacikel, megaohm ♪
- mégacíkel -kla m (ẹ̑-ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi megacikel na sekundo enota za merjenje frekvence, 1,000.000 ciklov na sekundo ♪
- megafón -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe ♪
- mégahêrtz tudi mégahêrc -a [-erc] m (ẹ̑-ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence, 1,000.000 hertzov: valovna dolžina 20,006 megahertzov ♪
- megalít -a m (ȋ) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje v obliki velikega kamna: proučevati obliko, velikost megalitov / dolmen je sestavljen navadno iz megalitov ♪
- megalítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi ♪
- megalomán -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti // kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman ♪
- megalomaníja -e ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost megalomanov: trpi za megalomanijo; zaradi megalomanije nekaterih gospodarstvenikov ima škodo celotno gospodarstvo / megalomanija njihovih načrtov je očitna pretiranost, neizvedljivost ♪
- megalománski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na megalomane ali megalomanijo: megalomanski politik / zamisli tega gospodarstvenika so megalomanske ♪
- megalománstvo -a s (ȃ) redko megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo ♪
- megalópolis -a m (ọ̑) publ. velemesto: načrt za turistični megalopolis ♪
- mégaron -a m (ẹ̑) pri starih Grkih hiša s samo enim, pravokotnim prostorom: oblika grškega templja se je razvila iz megarona // glavni stanovanjski prostor z ognjiščem, navadno za moške: gosta so sprejeli v megaronu ♪
- mégatónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na megatono: megatonski naboj / s števnikom eksplozija 25-megatonske (jedrske) bombe ♪
- mégavát -a m (ẹ̑-ȃ) fiz. enota za moč, 1,000.000 W: elektrarna z močjo 135 megavatov ♪
- megêra -e ž (ȇ) knjiž., ekspr. zlobna, hudobna, groba ženska: ne zaupajte tej megeri ♪
- meglà -è in mègla -e [mǝg] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost: megla se dviga, nastopi, se spušča; megla se gosti, se razkadi; po kotlinah leži megla; iz megle rosi; bela, siva megla; gosta, redka megla; jesenska, jutranja megla; ekspr.: po dolini se valijo, vlečejo megle; nad vodo visi megla; veter razganja meglo; debela megla gosta; gore so zavite v meglo / jutri bo megla megleno / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob megli je vidljivost slaba; zaiti v megli // ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabo vidljivost: snežna megla; megla prahu; megla škropiva 2.
ekspr. nejasnost, nedoločenost, negotovost: pregnati meglo iz duše; zdaj tava v megli in mraku; njegova umetnost se potaplja v abstraktne megle / z oslabljenim pomenom: razpršiti megle predsodkov; prihodnost je zavita v meglo negotovosti; zdrsnil je v meglo nezavesti ● ekspr. megla se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati; ekspr. to obdobje zgodovine je še zavito v meglo je še neraziskano, nejasno; kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš, greš; spominjam se tega kakor v megli nejasno; od razburjenja je videl vse (kot) v megli nejasno, nerazločno ◊ meteor. inverzna megla ki nastane v kotlinah in dolinah ob toplotnem obratu; nizka megla ki leži neposredno nad zemeljsko površino;
visoka megla ki se dviga v višje zračne plasti; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje ♪
- meglén -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na meglo: a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje 2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti // ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba 3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen // podan tako, da
dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno ● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna megléno prisl.: megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno ♪
- meglénost -i [mǝg] ž (ẹ̄) lastnost, stanje meglenega: meglenost ozračja / ekspr. Cankarjevemu pisanju so očitali meglenost; publ. idejna meglenost / ekspr. meglenost zgodnjega srednjega veka je še prevelika, da bi mogli izreči zanesljivejšo sodbo ♪
- meglíca -e [mǝg] ž (í) 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice ♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km // (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu // ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa 2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih 3. astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica ● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh ♪
- meglíčast -a -o [mǝg] prid. (í) nanašajoč se na meglico: megličasta plast / megličasta reka; megličasto obzorje / jutro je megličasto / ekspr. megličasti vodometi ♪
- meglíčen -čna -o [mǝg] prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko megličast: jutra so meglična ♦ fiz. meglična celica posoda s prenasičeno vodno paro za opazovanje sledi naelektrenih osnovnih delcev ♪
28.679 28.704 28.729 28.754 28.779 28.804 28.829 28.854 28.879 28.904