Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (28.579-28.603)


  1.      máterin  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na mater: a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani 2. knjiž., redko matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja ● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih ◊ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.: star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala ♪
  2.      materínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na matere: imeti materinski čut; poznala je svojo materinsko dolžnost; materinska ljubezen, nežnost, skrb; ta ženska je zelo materinska / materinski motivi / materinski dom dom, v katerem so matere pred porodom; materinski jezik materni jezik ◊ agr. materinska rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; biol. materinska celica celica, iz katere nastaneta po neposredni delitvi dve hčerinski celici; ped. materinska šola v nekaterih deželah ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi materínsko prisl.: materinsko govoriti; po materinsko se zavzeti za koga; materinsko nežna; sam.: v tej ženski je nekaj materinskega ♪
  3.      materínskopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod ♪
  4.      materínskost  -i ž (ȋ) lastnosti, značilnosti materinske ženske: njena materinskost ♪
  5.      materínstvo  -a s (ȋ) dejstvo, da je ženska mati: ugotoviti materinstvo / ekspr. poslanstvo materinstva ∙ vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu ♪
  6.      máternica  -e ž (ȃ) 1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda: ustje, vrat maternice; plod v maternici; pren., knjiž. to mesto je postalo maternica vsega modernega ♦ med. miom na maternici 2. nar. gornji del predpasnika: Odložil je vitro, potegnil pipo izza maternice pri predpasniku ter si jo porinil za ohlapno škornjico (I. Koprivec) ♪
  7.      máterničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maternico: maternični vrat; maternično mišičje ♦ med. maternični rak ♪
  8.      matévž  -a m (ẹ̑) gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  9.      matévžast  -a -o prid. (ẹ̑) nar. (nekoliko) pijan, vinjen: pili so žganje in kmalu so bili vsi matevžasti ♪
  10.      máti  mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á) 1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati // ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere // (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik 2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater 3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo 4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentovska mati; partizanska mati 5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica 6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti 7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja 8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš ● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči ◊ rel. Mati božja Kristusova mati ♪
  11.      mática  -e ž (ā) 1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica 2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice 3. knjiž. kraj, področje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico 4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije 5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica 6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice 7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico 8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine ◊ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; jur. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk ♪
  12.      mátičar  -ja m (ā) 1. uslužbenec, pooblaščen za vodstvo matičnih knjig: razpisati mesto matičarja; podpis matičarja ∙ publ. stopiti pred matičarja poročiti se 2. član ali naročnik društvene založniške organizacije: letos se je število matičarjev povečalo ◊ čeb. panj, iz katerega se jemljejo matice ali ličinke za vzrejo matic ♪
  13.      mátičarka  -e ž (ā) uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig: podpis matičarke ♪
  14.      mátičen  -čna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga ∙ ekspr. iti na matični urad poročiti se 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina ◊ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ♪
  15.      mátičnica  -e ž (ā) 1. čeb. kletka za matico: matico dati v matičnico / dodajalna, razpošiljalna matičnica 2. agr. matična rastlina: potaknjence dobimo od matičnic ♪
  16.      mátičnik  -a m (ā) čeb. celica, v kateri se leže matica: izpodrezati matičnike; preprečevanje rojenja s trganjem matičnikov / zasilni matičnik ki so ga čebele naredile iz čebelje ali trotovske celice ♪
  17.      Matíja  -e m (ȋ) v zvezi sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni ♪
  18.      matíja  -e tudi -a m (ȋ) pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom; suha južina: matija je urno prestavljal noge po deblu ♦ zool. pozidni matija pajkovec, ki živi navadno na zidovih hiš, Opilio parietinus ♪
  19.      matinéja  -e ž (ẹ̑) 1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska: prirediti matinejo; iti k matineji, na matinejo / matineja filma 2. zastar. jutranja halja: obleči matinejo ♪
  20.      matinéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na matinejo: matinejski koncert / matinejski abonma / matinejska prireditev ♪
  21.      matírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači nogometni igralci so večkrat matirali gostujočo obrambo matíran -a -o: biti matiran ♪
  22.      matírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo matíran -a -o: matirana žarnica; matirano pohištvo ♦ teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk ♪
  23.      Matjáž  -a m (ȃ) v zvezi kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja ♪
  24.      Matjážev  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno ♪
  25.      mátrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: matrati živali / kar povej, kaj te matra; ne vem, zakaj naj bi se tako matral trudil, prizadeval ♪

   28.454 28.479 28.504 28.529 28.554 28.579 28.604 28.629 28.654 28.679  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA