Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (2.851-2.875)



  1.      denominatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik
  2.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
  3.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo
  4.      deprofesionalizácija  -e ž (á) odstranitev, ukinitev profesionalizacije: začela se je deprofesionalizacija v političnih organizacijah; deprofesionalizacija družbenih funkcij
  5.      derečína  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: derečina nad jezom
  6.      derezína  -e ž () žel. drezina
  7.      deročína  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi
  8.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  9.      desetína  -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra
  10.      desetínar  -ja m () v fevdalizmu 1. nižji uslužbenec, ki pobira desetino: določenega dne so prihajali desetinarji 2. redko desetinec
  11.      desétmilijonína  -e ž (ẹ̑-í) del na deset milijonov enakih delov razdeljene merske enote: desetmilijonina joula
  12.      deséttisočína  -e ž (ẹ̑-í) del na deset tisoč enakih delov razdeljene merske enote: desettisočina tesla
  13.      desinater  ipd. gl. desenater ipd.
  14.      désna  -e ž, désnih (ẹ́) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno ● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugihobrt. plete same desne desne petlje
  15.      despójna  tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
  16.      despotovína  -e ž (í) v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva ♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459
  17.      destilárna  -e ž () obrat za destilacijo: modernizirati destilarno
  18.      destinatár  -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta
  19.      dételjina  -e ž (ẹ́) deteljišče
  20.      determicija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti
  21.      determinacíjski  -a -o () pridevnik od determinacija: determinacijska metoda
  22.      determint  -a m (ā) knjiž., redko determinanta
  23.      determinta  -e ž () knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogojmat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv
  24.      determinatív  -a m () lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo
  25.      determinatíven  -vna -o prid. () ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA